Med.Over.Net

Nosečnost in obporodno obdobje

Ko dojenček joka - za Jacqueline in druge

Default avatar

LLLKarmen

KO DOJENČEK JOKA
Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri LLLI

Literatura:
- When Babies Cry, Deborah Boehle, LLLI Pamfleth 310-17, 1991
- The happiest baby On The Block, harvey Karp, 2003
- The Womanly Art of Breastfeeding, LLLI, 1997
- The Breastfeeding Answer Book, LLLI, 2003
- The Fussy Baby, Sears W., 2003
- Nigtime Parenting, Sears W., 1985

Vsi dojenčki jokajo. To je zelo enostavno dejstvo življenja. Kar pa ob tem ni tako zelo enostavno je to, kako starši ob otrokovem joku ravnamo. Vaša mati vam je morda povedala, da dojenčka ne smete razvaditi s tem, da ga prepogosto vzamete v naročje. Vaša najboljša prijateljica vam pravi, da dojenčka ni možno razvaditi z ljubeznijo in pozornostjo. Vaša soseda pravi, da se morajo otroci že kot dojenčki naučiti samostojnosti, ali bodo viseli na vas večno.

In tako se znajdete pred vrati otroške sobice, poslušate jok svojega otroka in ne veste,kaj lahko storite. Dojenčka ste podojili, podrl je kupček, zamenjali ste pleničko. Seveda svojemu dojenčku želite vse dobro, toda kaj je najboljše kar lahko storite?

Prosim, ne razumite me narobe. Ne pravim, da je to, da vaš dojenček joka nekaj slabega. Pravzaprav – to, da dojenček joka - je zelo dobro. Dojenček nam z jokom sporoča, da nekaj ni v redu. Po vrsti:
1. Ali je dojenček lačen? Nahranite ga.
2. Ali je dojenček moker? Zamenjajte pleničko.
3. Ali je dojenček osamljen? Dvignite ga v naročje.
4. Ali dojenčka dajejo vetrovi? Pomagajte mu podreti kupček
5. Ali je dojenčku hladno/pretoplo? Oblecite ga primerno.

Problem nastane, ko nič od zgoraj naštetega NE DELUJE. Znanstveniki, ki so preučevali jok dojenčkov so ugotovili, da eden od petih dojenčkov joka zaradi neznanega razloga. Jok dojenčka je neverjeten, para nam srce, po telesu pošilja hormone in starši imamo nujno željo, da jok našega otroka utihne. In zato bi storili vse. Starši, ki imajo dojenčke, ki neprestano jokajo in jih cele dneve in noči nosijo v naročju, pa se poleg tega, da se sprašujejo kaj delajo narobe srečujejo še z mnenjem okolice: »ja, dojenček se bo razvadil«. Kot da to še kaj pomaga zraven? In ne smemo pozabiti na občutke, da smo nesposobni starši. Tudi ti znajo biti zelo hudi. Današnji starši imajo precej manj spretnosti iz znanj o skrbi za dojenčka kot prejšnje generacije. Ali ni zanimivo, da je v naši kulturi potrebno več ur praktičnega pouka za vozniški izpit, za starševstvo pa ne potrebujemo prav ničesar?

Jok je dober za pljuča

No, v resnici je jokanje tako dobro za razvoj pljuč kakor je krvavitev dobra za žile (Lee Salk).

V mnogih letih so mnogi starši spoznali, da dojenčki jokajo in nato zaspijo. Zato so nekateri »strokovnjaki« predpostavljali, da dojenčki morajo jokati, da razvijajo pljuča in da ob tem izpustijo vse vetrove, da lahko mirno zaspijo. No, to ne drži. Ideja, da je jokanje dojenčka dobro zanj je popolnoma nelogična tako z biološkega kakor tudi z evolucijskega gledišča. Prvič: zdravi dojenčki ki ne jokajo imajo prav tako zdrava in razvita pljuča kot otroci ki jokajo. Drugič: dojenček v pradavnini bi se z jokom izpostavljal nevarnosti, saj je jok privabljal sovražnike v rodovno skrivališče.

Toda, saj vaš otrok ni majhen ekonom lonec, ki mora »spustiti paro« preden se ohladi. Puščati dojenčka jokati je tako, kot da bi nastavili ušesa ob vaš avto, ki ima vklopljen alarm in čakali, da baterija odpove. No, sedaj sem prepričana, da nekateri, ki tole berete razmišljate: »Tudi jaz se počutim bolje, ko se dobro izjočem«. Seveda je to popolnoma res. Toda, odrasli jokamo nekaj minutk, dojenčki pa lahko jokajo ure in ure.

Prepričana sem, da mnogi starši, ki pustijo svojega dojenčka jokati dokler onemoglo ne zaspi, to storijo zgolj po nasvetu drugih (pametnajkovičev), ker se bojijo, da bo otrok razvajen ali enostavno zaradi tega, ker so popolnoma obupani in izčrpani. To je zadnje dejanje, bolj iz obupa. Žalostno, toda v marsikateri šoli za starše še dandanes slišimo nasvet, da naj dojenčka, ki dalj časa joka položimo v posteljico, zapremo vrata, gremo v najbolj oddaljeno sobo in navijemo glasbo na glas. Da ne bi slišali joka lastnega otroka.

Vsi strokovnjaki za vzgojo poudarjajo, kako je pomembno, da smo odrasli vztrajni v postavljanju določenih meja in pravil in da se vedno enako odzovemo. Toda, kakšen dan lahko otroka pomirimo, kakšen dan pa prav noben recept za pomiritev ne pomaga več. Kaj pa tedaj? Vendar obstaja bistvena razlika med dveletnikom ki joka zato, ker mu v trgovini ne kupimo lizike in dvomesečnim dojenčkom. Če mislite, da je potrebno disciplinirati in vzgajati že dojenčka, se krepko motite in prehitevate dogodke.

Dojenčki jokajo iz različnih, toda enakovredno pomembnih razlogov. Dolgčas ali osamljenost želja po družbi staršev so lahko tudi vzroki, ki povzročijo, da se dojenček počuti zelo nesrečnega, prav tako kot če je lačen ali ga mučijo prebavni vetrovi. Ni je stvari na svetu, za katere bi rekli, da dvignemo jokajočega dojenčka šele takrat, ko »vas res potrebuje«. Dojenček z jokom komunicira z vami – dojenčkov jok pomeni, da nekaj potrebuje. Tako dolgo dokler dojenček joka, njegovi potrebi ni bilo zadoščeno. Sistem je zelo enostaven, podoben alarmu proti vlomilcem: če je nekaj narobe, se bo oglašal, dokler ga ne izklopimo. Toda, dojenček ni stroj, zato ne more proizvajati zvoka (joka) neskončno dolgo časa. Ko se dojenček utrudi, bo prenehal jokati. Toda ne zato, ker naj bi se potolažil sam ampak zaradi tega, ker je izčrpan in obupan. Dr. William Sears v knjigi »Nigtime Parenting« pravi, da kadar starši ne odgovorimo na otrokov jok, s tem izgubljamo otrokovo zaupanje v nas. Toda zaupanje otrok v starše je neobhodno, nujno potrebno za vzgojo. Če na otrokov jok vedno odgovorite, mu s tem daste vedeti, da ste tukaj za njega in da mu pomagate. Če mi zaupamo otroku, se bo tudi otrok naučil zaupanja. Številne znanstvene raziskave so pokazale da tisti otroci, ki so jih starši kot dojenčke vedno takoj potolažili, kot večji mački in otroci jočejo precej manj.

Če menite, da s takojšnjim odzivom na otrokov jok ustvarjate slabo navado, razvado – nimate prav. Prav nasprotno – s takojšnjim odzivom na otrokov jok ga učite, da otrok lahko uspešno komunicira z vami. Tudi če nikoli ne ugotovite, zakaj otrok joka ali če otrok kljub vsemu še vedno joka, a joka v vašem naročju, najmanjša stvar katero takrat ve vaš otrok je ta, da ni zapuščen.

V znanstveni raziskavi, ki jo je naredil T. Berry Brazelton že pred tridesetimi leti, je ugotovil, da »normalni« dojenčki jokajo povprečno dve uri dnevno. Novejše raziskave so pokazale, da celo nekateri otroci, ki jih mučijo hude kolike jokajo manj kot dve uri dnevno, če na njihov jok pravilno odgovorimo ali jih vzamemo v naročje (Taubman 1984). Če na otrokovo jok vedno dogovorite, ga s tem ne naučite, da bi jokal več in pogosteje ampak prav nasprotno – naučite ga, da bo jokal manj.

Nasprotno zakoreninjenim verovanjem, z odgovorom na otrokov jok otroka zagotovo ne razvajate. Če pustite otroka jokati, s tem zagotovo ne razvijate in spodbujate njegove samostojnosti in neodvisnosti. Prav tako ni res, da je jokanje dobro za dojenčkova pljuča. Po tej logiki bi morali imeti dojenčki, ki veliko jokajo bolje razvita pljuča od tistih, ki sploh ne jokajo. Pravzaprav velja celo nasprotno: dojenčku, ki joka se raven kisika v krvi zniža, močno se poveča njegov srčni utrip. Dojenček, ki večkrat joka je zato lahko celo na splošno slabše razvit in slabše napreduje. (Sears 1985).

Pustiti otroka jokati, tako dolgo, da obupa, ni nevarno samo za otroka ampak tudi za mamico. Prvič – mamica je zbegana, ne zaupa več svoji intuiciji. Materino srce pravi, da naj odgovori na dojenčkov jok, toda nekdo drug ji je rekel da naj se za jok ne zmeni. Ujeta je, ne ve kaj naj stori, ali naj zaupa sebi in svojim občutkom ali naj zaupa »strokovnjakom« in izkušenim staršem, vsekakor pa želi narediti najboljše za svojega otroka. dr. Sears v knjigi »Fussy Baby« pravi: »če mati kar naprej posluša nasvete drugih ljudi in ignorira jok svojega dojenčka, se nikoli ne bo naučila zaupati sebi in svojemu otroku.«

Dojenje in jokanje

Zdaj veste, da je vedno potrebno odgovoriti na otrokov jok. Toda, kako ga potolažiti? Večina doječih mater bo svojega dojenčka samodejno pristavila k prsim. Dejstvo je, da veliko doječih mater pove, da takoj, ko zaslišijo jokati dojenčka, začutijo v svojih prsih izcejalni refleks. Tako nam materam kar narava sama pove, kateri je najboljši možni način za naš odgovor.

Če ima doječa mamica dojenčka, ki veliko joka, bo na žalost večina ljudi v njeni okolici menila, da dojenček zagotovo joka zato, ker nima dovolj mleka ali da je kaj narobe z njenim mlekom. Sheile Kitzinger, antropologinja, babica in raziskovalka je v eni od svojih raziskav ugotovila, da je najpogostejši nasvet doječim materam, katerih dojenčki jokajo - da naj ponudijo otroku stekleničko z umetnim mlekom. Žal so številne mamice, ki so upoštevale ta nasvet ugotovile, da je dojenček tudi ob hranjenju po steklenički – še vedno jokal. Ne samo, da je dojenček samo jokal, matere so ugotovile tudi, da so izgubile tisti posebni občutek povezanosti s svojim otrokom, ki je normalen ob dojenju. Dojenje jokajočega dojenčka v primerjavi s hranjenem po steklenički, močno poenostavi razmerje med materjo in otrokom, saj se ob sproščanju mleka v materi izloča hormon oksitocin, ki povzroči, da matere do dojenčka čutimo še več ljubezni in smo bolj zaščitniške.

Če imate dojenčka, ki se pomiri s pogostejšim dojenjem, enostavno: dojite ga bolj pogosto. Če je dojenček star 6. mesecev ali starejši, je morda že čas za začetek uvajanja goste hrane. Če pa je dojenček za gosto hrano še premajhen, je možno, da gre pravkar skozi obdobje skokovite rasti in se bo pogostejše dojenje umirilo v naslednjih treh do petih dnevih.V tem času dojite dojenčka tako pogosto, kakor on izraža željo in potrebo, pa čeprav je minilo šele pol ure od zadnjega dojenja.

Včasih se zgodi, da dojenčki, ki se dojijo zelo pogosto, pojedo več mleka, kolikor ga prenese njihov želodček Če dojenček še vedno hoče sesati, obenem pa že močno poliva, ga pristavite nazaj na tisto stran, kjer ste končali dojenje (ne menjajte stran dojenja). Ker se dojke nikoli popolnoma ne izpraznijo (saj se mleko tvori sproti) , dojenček sicer ne bo sesal čisto v prazno, toda vseeno ne bo dobil tolikšne količine mleka, kot bi ga dobil, če bi zamenjali stran prsi in dojenčkov želodček ne bo prekomerno napolnjen.

Če dojenček prekomerno joka le na nekaj dni, je možno, da je vzrok lahko tudi v hrani, ki jo je jedla doječa mamica. Doječa mamica lahko uživa vso hrano in pijačo, ni potrebno imeti posebne dojilske diete. Če pa opazite soodnosnost med živili, ki jih vi uživate in otrokovim jokom, potem lahko to hrano za nekaj dni izločite iz svojega jedilnika in opazujte otroka. Nekateri dojenčki so zelo občutljivi na dodatke vitaminov, mineralov ali fluroidnih nadomestkov, ki jih uživa mamica (in jih otrok tako dobi preko mleka) ali jih dobiva tudi otrok sam.

Prepričana sem, da se je večina doječih mamic srečalo z nasveti, katera hrana je primerna zanjo in otroka in katera ne. Zanimivo je, da se prepovedana hrana med narodni zelo razlikuje, pri nekaterih pa so celo omejitve. Ne prehladno, ne pretoplo, ne premočno, ne preslabo, izogibanje mlečnim izdelkom ali nasprotno – priporočanje mlečnih izdelkov, izogibanje citrusom, itd... Matere, ki hranijo otroka po steklenički pa ponavadi dobijo nasvet, da naj zamenjajo znamko mleka.

V mnogih letih znanstvenih raziskav so ugotovili naslednje: dojenček lahko zaradi zaužite hrane joka le, če ima resne probleme s prebavo, alergije ali če je v njegovi prehrani preveč kofeina, teina ali theobromina.

Nekateri dojenčki imajo velike težave pri podiranju kupčka. Nekateri otroci kupček podrejo takoj, ko ga dvignemo v bolj pokončen položaj, nekateri pa morajo biti za to na materini rami vsaj pet minut ali celo dalj, preden kupček končno podrejo. Če menite, da dojenček joka zato, ker ga vidno muči kupček, poskušajte z različnimi položaji za podiranje kupčka (otroka položite preko svojih nog in ga trepljajte po hrbtu, ponoči ga, ko vi ležite položite preko svojega boka, ...). Preverite tudi, da dojenček nima pretesno zategnjene pleničke ob trebuščku. mnogokrat se zgodi, da ko dojenček podre kupček, želi takoj zapolniti manjkajoči prostorček v svojem želodčku - seveda, ponovno z dojenjem.

Ali vaš dojenček joka med ali takoj po hranjenju?

Zvijanje in godrnjanje verjetno res izgleda kakor ob prebavnih težavah, toda ponavadi je le normalna reakcija na normalni prebavni refleks, ki se imenuje »gastro-količni refleks« (dobesedno: prehod hrane iz želodca v črevo). Ta refleks je normalen odziv telesa, ki naroči črevesju :«hej delo za vas tam spodaj«, da se naredi prostor za novo hrano. Večina novorojenčkov se zato pokakaka med ali takoj po hranjenju. nekateri dojenčki tega refleksa sploh ne čutijo, za nekatere pa je tako, kot da bi jih boksnili v trebuh. Zadnji zato zajočejo.

Tehnike za tolažbo, umirjanje dojenčkov

Če se dojenček noče dojiti, je podrl kupček in ima svežo, suho pleničko, kaj lahko še storite? Najprej ga slecite in preverite, da ga morda kje ne stiska plenička ali del oblačil. Preverite, da se mu ni med prstke zapletla kakšna nitka ali las. Morda ga žgečkajo ali dražijo pritiskači ali velkro trakovi na krojenih pleničkah iz blaga (če jih uporabljate) in na oblačilih.

Če dojenček še vedno joka, poskusite tako, da se oba skupaj namestita v kad, napolnjeno s toplo vodo. Seveda mora biti tudi zrak v kopalnici toplo ogret, da dojenčka ne bo zeblo. Topla kopel je lahko zelo pomirjujoča za oba, mamico in otročka. V kopeli položite dojenčka na svoj trebuh, glavico naj ima v višini vašega srca (seveda mora biti nad vodo), tako bo otrok lahko slišal bitje vašega srca. Nežno ga polivajte s toplo vodo in mu prigovarjajte, da se dojenček sprosti.

Za umirjanje dojenčkov je zelo uspešna tudi masaža. Raziskovalka Sheila Kitzinger je odkrila, da dojenčki, katerih matere se jih veliko dotikajo, jih masirajo in imajo vzpostavljenega veliko kožnega kontakta, napredujejo hitreje in bolje, se bolje razvijajo motorično in so bolj umirjeni, manj jokajo. Vsi bi se verjetno strinjali, da tudi nam, odraslim dobro dene dotik ljubljene osebe in se ob tem počutimo bolje. Prav tako je pomirjujoče, da slišimo glas ljubljene osebe, zato je prepevanje dojenčku tudi ena od zelo uspešnih tehnik pomirjanja.

Mnogo dojenčkov se hitro umiri, če jih matere vzamemo v naročje ali če jih nosimo v mehkih rutah ali slingih za nošenje dojenčkov. Dojenčki so tako blizu matere (ali očeta), vonjajo vonj kože, slišijo bitje srca in se hitreje pomirijo. Uporaba rute ali slinga je še posebej uporabna, če imate občutek, da zaradi dojenčka ničesar ne postorite (kar lahko močno frustrira nekatere mamice) ker cel ljubi dan le nosite dojenčka na rokah. Dojenčka lahko nosite v ruti ali slingu tudi doma, ne samo zunaj. nekateri starši se bojijo, da se bo dojenček zaradi neprestanega nošenja v prvih mesecih razvadil in bo tako za vse večne čase. ne bojte se, ko bo dojenčke osvojil sedenje in plazenje, ga nobena sila ne bo več zadržala v materinem naročju.

Glede na to, kako zanimiv je svet ni čudno, da večina dojenčkov kaj kmalu postane preveč stimuliranih. Nekateri znajo svet enostavno izklopiti in zaspijo, nekateri pa potrebujejo pomoč. Nekatere dojenčke ne zbudi glasen hrup, druge najmanjši pihlaj vetra. Žarka svetloba, glasna glasba, ropotanje v kuhinji ali vpitje sorojencev, lahko občutljivega dojenčka zelo moti. takrat se skupaj z njim umaknite v drugo sobo, kjer je manj ljudi in več miru. Če menite, da bi dojenček rad bil malo sam, ga položite v posteljico in zraven počakajte. Če se jok kmalu ne umiri, ga ponovno vzemite v naročje. Nekateri dojenčki enostavno res potrebujejo nekaj minut jokanja ali sitnarjenja, da se umirijo in zaspijo. Toda če jokanje postaja glasnejše in je dojenček vedno bolj razburjen, verjetno to ni tisto, kar potrebuje.

V naši kulturi je navada, da dojenčke po hranjenju odložimo v košare, zibelke ali otroške stolčke. Če spi, ga ponavadi odložimo v najbolj oddaljeno sobo, zatemnimo prostor in utišamo dogajanje. Si predstavljate, kako hrupno je v materinem trebuščku? Dojenčkom gre nenadna tišina in popoln mir hudo na živce. »Uaaaaaaaaaaaaaaaaaa - na pomoč- zaprt sem v omaro! Spravite me ven!!!« Ali pomanjkanje stimulacije pomeni, da se dojenček dolgočasi? Ne. Ali dojenček potrebuje mir in tišino? Ne. Dojenček si želi le pulzirajoči ritem (nošenje, zibanje), sesanje, toploto in beli šum. Kaj menite, zakaj veliko dojenčkov krasno zaspi ob centrifugirajočem pralnem stroju ali šumu vode iz pipe, da o čudodelnosti sesalnika za prah sploh ne govorimo! Kraljici vsega pa sta materino naročje in dojenje.

Tisočletja že starši poznali odličen pripomoček za umirjanje otrok: zibanje v gugalne stolu ali na sedežni gugalnici. Modernejše mame v ta namen uporabljamo tudi veliko žogo, na katero se usedemo z otrokom v naročju in se z njim vred zibamo. Da o pozitivnih učinkih na mišice materinih nog, zadnjice in trebuha sploh ne govorimo.

Nekateri dojenčki se umirijo le v točno določenem položaju. Najbolj pogost položaj je ta, da imamo dojenčka na roki, delno na levem boku in delno na trebuščku. Rokice in nogice bingljajo prosto proti tlem. Ta položaj imenujemo tudi »količni položaj«. Nekateri otroci se umirijo, če jih položimo na svoje noge, z glavico na kolenih in dvignjenimi nogicami ob našem telesu. Ob tem mu lahko nežno masiramo trebušček in dvigamo ter spuščamo nogice.

Ker so otroci pred rojstvom, v maternici obdani s tekočino, jih večina ne joka zato, ker imajo mokro pleničko (če uporabljate plenička iz blaga, seveda). Seveda pa je stvar popolnoma drugačna, če ima dojenček vneto ritko (plenični izpuščaj). Najboljše zdravilo za vneto ritko je preventiva. Otroka previjajte pogosto. Če uporabljate plenice za enkratno uporabo in ima otrok plenični izpuščaj, nekaj čas uporabljajte bombažne pralne pleničke. In obratno – če uporabljate pralne pleničke, za nekaj časa uporabljajte plenice za enkratno uporabo. Če uporabljate pralne pleničke in ima otrok trdovraten plenični izpuščaj, zamenjajte detergent in pleničke dvakrat izpirajte. Nekaj časa se izogibajte plastičnim prekrivnim hlačkam. Plenični izpuščaj je za dojenčka lahko zelo boleč. Če traja dalj časa, z otrokom obiščite zdravnika, ki bo predpisal primerno terapijo z mazili.

Če vaš otrok močno joka takrat, ko opravlja veliko potrebo, to še ne pomeni, da ga muči zaprtje. Nekateri dojenčki imajo težave z izločanjem tudi sicer močno tekočega dojenskega blata. Takim otrokom pomaga, da jih v tem času podržimo bolj pokonci, jih vzamemo v naročje ali naslonimo na ramena.

Nočni jok

Ko menite, da bi otrok zaspal – on pa še joče, je najbolj enostavna rešitev ta, da se uležete skupaj z njim. Mnoge matere opažajo, da dojenčki jokajo, kadar ležijo sami v zibelki, ko pa jih prestavijo v svojo posteljo, so popolnoma zadovoljni. Če sami ne spite dobro, kadar je dojenček v vaši postelji, poskrbite, da bo dojenčkova posteljica s spuščeno stranico, poleg vas. Tako ga boste lahko takoj pomirili ali podojili, še preden se bo popolnoma razbudil, vam pa bo prihranjeno nočno vstajanje. Nekatere matere ne želijo otroka imeti poleg sebe v postelji zaradi strahu, da se bo otrok razvadil. Kakorkoli – preden se je dojenček rodil, je spal skupaj z vami 9 mesecev, vsako noč, prisluškoval je zvokom vašega telesa, poslušal bitju vašega srca in vašemu dihanju. nekateri otroci lahko takoj spijo v svoji posteljici, druge je potrebno na to postopoma in ljubeče navajati. Dojenčke je strah, nimajo občutka varnosti, če morajo spati sami, v mrzli zibki.

Z uspavanjem dojenčka imamo lahko probleme tudi podnevi. Dokler ga imamo v naročju, bo spal popolnoma mirno, takoj ko ga položimo na prostor za spanje, se prebudi. Včasih je dobro tudi za mamico, da se podnevi uleže skupaj z dojenčkom, ga podoji in počiva poleg njega. Ko dojenček zaspi, se lahko odkrademo stran, ne da bi ga zmotili. Druga možnost je ta, da si mamica pripravi »brlog« za dojenje. Pri roki naj bo kozarec vode, zdrav prigrizek, dobra knjiga, telefon ali TV daljinec. Čas dojenja in dremanja otročička lahko tako izkoristite za branje ali gledanje zanimive TV oddaje, obenem pa tako počivate tudi sami. Če ste preveč zaposleni za takšne vrste počitek (morda imate še druge otroke), otroka položite v mehko ruto za nošenje ali sling. Dojenček bo tako dremal pri vas, vi pa boste lahko kaj opravili po hiši ali se posvetili drugim otrokom. ta način nošenja otroka je zelo podoben načinu, kako so se otroci nosili pred rojstvom, v materinem trebuščku. Nekaterim dojenčkom pomaga pri spanju tudi to, da ga trdno zavijemo v lahno odejico. Ko so na tesnem, jih to spominja na čas pred rojstvom in deluje pomirjujoče.

Dojenček s kolikami:

Dr. Sears opisuje dojenčka s kolikami takole: »če se sprašujete ali ima vaš dojenček morda kolike, potem vaš dojenček zagotovo nima kolik. Dojenčki s kolikami ne dopuščajo nobenega dvoma svojim staršem«. Dojenček, ki ima kolike, lahko močno joka več ur skupaj in mu ne pomagajo nobene od naštetih tehnik pomirjanja. Mnogo let se že ljudje trudijo, da bi definirali kolike in vzroke zanje, toda kljub različnim teorijam se vsi strinjajo, da kolike povzročajo dojenčku izredno hudo fizično neugodje. Telo dojenčka s kolikami je napeto,v krču, otrok potegne nogice k trebuščku, stisne pesti, njegov obrazek je videti v hudi agoniji in kriči z visokim, predirnim glasom. Kolike se ponavadi pojavijo pozno popoldan ali zvečer in lahko trajajo nekaj minut ali celo ur. Zelo je pomembno, da se TAKOJ odzovete na jok dojenčka s kolikami, saj dojenčki med jokanjem pogoltnejo veliko zraka. To bo še prispevalo k slabšemu počutju in bo otežilo naša prizadevanja, da ga potolažimo.

Ko prav nič ne deluje

Mnogi dojenčki sploh ne bi jokali, če bi se matere takoj odzvale na znake, ki kažejo, da bo dojenček začel jokati (npr. previjanje pred dojenjem očitno zelo lačnega dojenčka lahkotudi počaka). Večina dojenčkov preden začne neutolažljivo jokati kaže določene znake. Če jih mati takoj upošteva, dojenček sploh nima potrebe po jokanju. Če se odzovete na dojenčkove znake takoj in pravočasno, boste s tem naučili dojenčka, da mu ni potrebno glasno jokati, če želi kaj doseči. Ker so njegove potrebe zadovoljene, zato joka manj pogosto.

Toda, nekateri dojenčki začnejo jokati nenadno in ves čas povečujejo intenzivnost joka, dokler jih sploh ne moremo več potolažiti ali umiriti. Pravimo, da morajo takšni otroci sem pa tja »izpustiti paro« (čeprav dojenčki niso ekonom lonci!) in jokajo še naprej, dokler se ne potolažijo. To je značilno za zelo občutljive dojenčke. Pomembno je, da dojenčke ne joka sam, da smo poleg njega in da takoj, ko se umiri lahko zadovoljimo njegove potrebe, ki so verjetno sprožile jokanje, a zaradi joka samega ni bil sposoben to sprejeti. Če niste pravi čas pripravljeni, da zadovoljite potrebo, se po ponovno začel začarani krog jokanja. In kdo ve, morda bo vaša zadnja rešitev, ki vam bo še prišla na pamet – končno le bila uspešna.

Če ste poskusili že prav vse, vaš dojenček pa še vedno joka, se boste lahko počutili zelo nemočne, čeprav ne boste počeli prav ničesar narobe. Takrat vas bodo zagotovo prešinile misli, da bi ga pustili jokati samega. S takšnimi občutki se matere lahko kaj hitro srečamo, toda pomembno je, da si zapomnite, da že samo s tem, da držite otroka v svojem naročju – delate vsaj nekaj dobrega zanj. S tem dajete svojemu otroku vedenje, da ga imate radi, da ste z njim, pa čeprav srečno gruli ali histerično joka. Ni vedno lahko ljubiti jokajočega dojenčka, dojenčka ki joka veliko in pogosto. Toda zavedajte se, da so takšni otroci tisti, ki vas najbolj potrebujejo. Kadar dojenček joka, se ustavi čas. Toda ko ga boste opazovali čez slabo leto, ko bo že malček in bo srečno raziskoval svet okoli sebe, se boste zagotovo vprašali – kam čas tako hitro beži?
Prijazen pozdrav!

Karmen Mlinar,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
<http://www.dojenje.net>
Default avatar

klovn

take knjižice bi morali deliti v lekarnah, bolnišnicah, ....... vsem na očeh, vsi bi jih morali prebrati - potem bi se le mogoče kdo zamislil, kako je z razvajanjem otrok.

Mamice, poslušajte svoj glas, če vam je pa kdaj hudo (pride, čez pisker, joka in joka pa nič ne pomaga, najrajše bi vse skup pustile, občutek nemoči - so zahtevni dojenčki, razumem), spomnite se tega posta. Nikar ne pustite otročka, da joče sam, če joče naj joče, samo pri vas v naročju.

Je moj razvajen? ne, ni razvajen, mogoče scrkljan. Pa zaradi tega, ker sem se odzvala na vsak njegov jok? Sem prepričana, da ne.
Default avatar

nalin

Sama sem noseča 27 tednov, že prej sem večkrat zasledila, da je včasih potrebno dojenčka pustiti, da se zjoka. V to sem bila zelo prepričana za to, ker so z vseh strani prihajale samo take informacije, drugačnih do sedaj nisem slišala.
Sedaj, ko sem pa prebrala ta članek, pa sem se pa odločila da mojega dojenčka ne bom nikoli pustila samega, da se zjoka in z mano se 100% strinja tudi moj partner.
Hvala za zelo poučen članek. Nalin
Default avatar

natagor

čudovit članek, na koncu so mi kar pritekle solze, saj se nqmreč že dober mesec borimo z močnimi trebušnimi krči
Default avatar

jelkafuntek

res izčrpno napisano in res drži. Naučila sem se veliko novega. Hvala!
Default avatar

mama sova

Tudi meni so na koncu pritekle solze, to pa zato, ker je naš fantek ogromno prejokal, mi smo pa vedno naredili vse mogoče, da bi ga pomirili; nikoli ga nismo pustili samega. Zdaj ko že sam veselo plazi naokrog, ko podnevi skorajda nikoli ne zajoka, še ko se kam udari ne, sem vesela, da nismo poslušali zaničujočih in posmehljivih nasvetov v stilu "otrok mora jokati", "pusti ga da se zjoče", "zapri ga v sobo", "jok je zdrav za pljuča" itd.

Hvala za tako lep članek, ki bo - verjamem - pomagal marskikateri mladi družinici z občutljivim dojenčkom!
Default avatar

Alens

To pa je res en boljsih clankov ki sem jih prebral !
Default avatar

alisa

Res eden boljših člankov, kar pa mislim da bi ga morali prebrati predvsem vsi ostali, ki pametujejo. Mamam tako ali tako srce ne dopušča, da pusti otroka jokati in imamo čut za take stvari. Meni so isto govorili, pa da nimam mleka, pa da nimam kvalitetnega mleka, ....vendar se nisem zmenila za njih, dojim še vedno, vzamem ga vsakič ko zajoka..zakaj jih pa imamo, če ne zato da se crkljamo skupaj..:)
Default avatar

tristan in laura

drage moje...ne vem kaj naj...moja 3mesečnica se želi odstaviti.noče se dojiti, čaka flaško. tudi če je ne ponudim, se doji le za silo, še vedno čaka.raje je lačna. meni pa se trga srce, želim dojiti.prvega sem dojila dokler ni zmanjkalo mleka(9 mesecev).
tudi zdaj imam željo, RES VELIKO, vendaron res ne želi več.kaj naj storim???
Default avatar

LLLMojca

Pozdravljena, tristan in laura!

Vaša 3m deklica odklanja dojko in čaka, da bo dobil stekleničko. Deklica ima verjetno sesalno zmedo. Poglejte prosim tukaj, kjer smo opisali, kako rešujemo te težave.
podoji)

Sesalna zmeda:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=579&t=579
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6348843 (3t, noče nazaj na dojko)
Odstavljanje od stekleničke:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=785&t=775 (kratek članek)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1986820 (dopisovanje, podrobni napotki)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5419065 (3m, dojenja ne mara preveč)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1515&t=1515 (zgodba)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981488 (gnezdenje za spodbujanje dojenja)

Morda bo pomagalo, če boste deklici ponudili dojenje večkrat zapored, kolikor se bo zmogla dojiti naenkrat. Zelo dobro pogosto deluje dojeje takoj ob prvih znakih zbujanja, ko je otrok še umirjen in se še ni zares prebudil, pa tudi hudega joka, ki nakazuje močno lakoto, še ni. Drugi način je dojenje v plitvih fazah spanja (npr. ponoči, ko se otrok premika ali stoka, enako podnevi, ko vidimo, da ne spi trdno). Včasih lahko naredimo tako, da ga zazibamo v dremež in ko se umiri ter zapre očke, vendar še ne zaspi, nežno pristavimo, ne da bi mu preveč spreminjali položaj.

Ob tem bi bilo zelo priporočljivo, če se vam bo zdelo možno, povsem umakniti stekleničko, ki je sesalno zmedo povzročila, in jo pri dohranjevanju morda zamenjati s kakšnimi drugimi načini, npr. brizgo, kapalko, žličko, majhnih lončkom, sistemom SNS. Več informacij vam lahko napišem, najdete pa jih tudi tukaj.
Dohranjevanje na dojki prek cevke (Nursing Supplementer/Lactation aid):
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5776895 (video posnetki, kako deluje)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4938200 (zgodba, težak začetek, polno dojenje po 6t)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5275686 (zgodba, 4m, uspešno učenje dojenje z SNS)
Dohranjevanje po skodelici in na druge načine brez sesalne zmede:
http://www.breastfeeding.org/articles/cup.html
http://www.askdrsears.com/html/2/T026000.asp (alternative steklenički)
http://www.breastfeeding.asn.au/bfinfo/cupfeeding.html (+foto)
http://www.ccmckids.org/programs/breast ... eeding.asp (+foto)
http://www.amedababy.com/product/6-10075-17246-7.html (primer lončka za novorojenčka)
http://www.foleycup.com/index.htm (primer lončka za novorojenčka)
http://www.kellymom.com/bf/pumping/alte ... eding.html (kliknite »cup feeding video« in »sorf-feeder instructions«)

Za oceno situacije bi potrebovala več podatko: porodno, najnižjo in zadnjo izmerjeno težo vaše deklice, vzrorec dojenja in spanja, koliko je po številu podojev, ali se doji na eni ali na obeh dojkah, koliko časa približno aktivno sesa, koliko dobi dodatka in drugih tekočin v 24h.
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

Avica

Pozdravljeni.

Naša punčka je stara 2 meseca. Ko se zbudi, je načeloma dobre volje, se pogovarja in razmeroma zadoviljno gleda v svet. Ko je previta in sita še nekaj časa zdrži v ležalniku ali naročju, nato pa se začne .... godrnjanje, stokanje, jok, kričanje. Vem, da postane zaspana, zato jo vzamem v naročje in zibam. Pa ji ni nič več všeč. Ne zaleže petje, zibanje in plesanje. Nosimo jo v naročju, leže s trebuščkom na roki in še najpogosteje tako, da ima glavo na rami. Vem, da to ni najbolj priporočljivo, vendar ne gre drugače. Ko jo položim v voziček -joče. Ko je dam v lupinico - joče. Zaspi šele po vsaj 10 minutnem dretju, tako da sem vedno v zadregi, ko se mimoidoči obračajo za mano in ne vem, če bom sploh še hodila ven na sprehode. Ko jo kopamo, je zadovoljna in se pomiri, vendar pa je oblačenje prava mora, saj jo popade histeričen jok. Temu sledi dojenje, ki jo pomiri in zadrema, vendar v trenutku, ko jo odstavim z dojke ali položim v posteljico ponovno začne jokati. Sosedje sem in tja povprašajo, kako je mala, če je vse v redu z njo... Zdi se mi, da ne zna zaspati brez joka. Zvečer jo več kot uro zibamo, ji pojemo in polagamo v posteljico za 5 sekund ali minut preden zaspi. Večkrat že spi/drema, vendar zraven godnja in joče. Mislim, da bi jo duda lahko pomirila, vendar je noče vzeti (poiskusila sem že z različnimi znamkami, dudo sem tudi mazala s sladkimi kapljicami). Poskušamo z nošenjem v slingu, vendar ga zaenkrat še ni povsem sprejela. Najbrž tudi zato, ker ji ležeče pestovanje ne paše in se hoče nositi pokonci.
Pediatrinja jo je sicer pohvalila, da lepo napreduje. Ko se nasmeje ali klepeta, je največji sonček na svetu. Vendar pa sem z živci sem že čisto na koncu in se tudi ob njenih dobrih trenutkih vedno težje sprostim in se veselo ukvarjam z njo. Včasih me skrbi, da je ne bi kako poškodovala npr. s pretiranim guganjem. Prav tako me skrbi za njeno počutje, saj dnevno večkrat zapade v tudi v histeričen jok in mislim, da je zanjo to hud stres.
Upam, da mi lahko svetujete, kako dojenčico navaditi na dudico in kako jo brez stresa (zanjo in za najo z očetom) spraviti spat (čez dan in zvečer).
Default avatar

LLLMojca

Pozdravljeni, Avica!

Vaša 2m deklica ne zdrži dolgo sama, a tudi v naročju, ko jo zibate, ji ni všeč, čeprav je previta in ni dolgo, kar se je dojila. Se na dojki pomiri ali ne? Torej namesto zibanja dojenje tudi za umiritev? Če sem prav razumela, to deluje pri vas. Nekateri dojenčki sporočajo na ta način, da dojenje potrebujejo kot nadomestno popkovino, le tako se lahko umirijo. Nekateri pa ne, sploh če imajo kolike. Vaša deklica je še majhna in dojenja ne sprejema kot hranjenja, ampak ga potrebuje tudi za vse druge potrebe. Naša družba zahteva od mater, da dojenčke nahranimo, previjemo in "če smo dobre mame, mora otrok zaspati". Narava pa je naredila drugače in teh modernih kulturnih norm ne upošteva. Dojenčki so zadovoljni, kadar zadovoljijo vse svoje potrebe, lakota je le del teh potreb, vse druge potrebe so enako pomembne. Moderni pripomočki, kot so ležalnik, voziček... vnašajo morda nekaj olajšanja, včasih pa še več psihičnega stresa, kadar jih dojenček ne sprejme.

Mnogi dojenčki ne marajo vozičkov, nekateri se jih ne navadijo vse prvo leto, to je zato, ker imajo močno potrebo po telesnem stiku, sesanju, potrebujejo hkrate občutek varnosti in tolažbe ter umirjanja, ki ga dobijo z obojim hkrati. Vem, da nošenje sprva ni nujno lahko, mamice ponavadi najprej poskusijo s tem doma, da se rute ali singa postopoma navadijo, nato pa otroka mirneje nosijo, ko grejo na sprehod, ali pa ruto vozijo seboj v vozičku in jo uporabijo, ko ne gre drugače.

"Zdi se mi, da ne zna zaspati brez joka. Zvečer jo več kot uro zibamo, ji pojemo in polagamo v posteljico za 5 sekund ali minut preden zaspi."
***Vaša deklica je premajhna za učenje spanja. Ona razume občutek varnosti, topline, ugodje ob sesanju, prijetnost ob tem, ko pije mleko in posluša bitje srca, šumenje v vašem telesu, to jo pomirja in uspava. Popolnoma vredu je, da se doji za uspavanje ali umiritev vedno, kadar to rabi.

Ne priporočam preveč guganja, ponudite dojko, sedite, vzemite revijo, prižgite radio, berite dobro knjigo, če bo mirna, boste tudi vi. Ne pričakujte od vaše deklice vzorcev iz učbenika ali priročnika, ne pričakujte obrokov in mirnih obdobij vmes, ne pričakujte, da bo lačna na 2-3 ure, dojenčki preprosto ne funkcionirajo tako. Realnost je povsem nekaj drugega.

"Prav tako me skrbi za njeno počutje, saj dnevno večkrat zapade v tudi v histeričen jok in mislim, da je zanjo to hud stres."
***To je zanjo hud stres in za vas tudi. Če jo dojenje pomiri, je to najboljše. Morda bo spala v naročju koga drugega, ki bo doma.

Ne bom mogla spremeniti vzorca spanja vaše deklice, ker je tak, kakršnega je prinesla seboj na svet in je odraz njene starosti. Prosim, če pogledate spodnje povezave, veliko nasvetov boste našli, pa tudi marsikaj o tem, kar sem pisala zgoraj. Pomembno je, da deklico razumete in da si kar se da olajšate svoje življenje v teh prvih mesecih, da ne bo več tako stresno. Ponavadi je to najlaže narediti tako, da razumemo, zakaj se otrok odziva, kot se, morda poiščemo tudi malo več pomoči, kadar je to mogoče.

Potrebe, ki jih novorojenček zadovoljuje z dojenjem:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4870120
Dojenje v skupkih/grozdih:
http://med.over.net/forum5/read.php?94, ... sg-7040888 (16d)
Sodobni pogledi na spanje dojenčka in malčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929 (članek)
Uspavanje na dojki:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981592 (2m)
Zakaj se dojenček zbudi, ko ga odložimo:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980469 (1m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4794487 (10d)
Intenziven otrok:
http://med.over.net/forum5/read.php?11,5218256 (1m, nenehno joka, vzroki in načini umiritve)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6314854 (1m, nenehno v naročju, ne mara vozička…)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6314854 (1m, 9m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5761770 (5m, podnevi in ponoči v telesnem stiku)http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980796 (4m, zelo živahen, ves čas hoče biti v naročju)
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

Avica

Oglašam se še enkrat in se vam zahvaljujem za odgovor. Danes je naša punčka stara 3 mesece. Vedno bolj opažam, da so edina stalnica pri dojenčku spremembe. In na žalost kot stalnica še vedno veliko joka. V vozičku in lupinici se že malo raje vozi, vendar moramo ujeti pravi timing, da je ravno prav utrujena in zaspi. Tudi na igralni blazini jo lahko pustim ležati nekaj minut ne da bi jokala.

Prava nočna mora pa ostaja uspavanje tako podnevi kot zvečer. Podnevi spi navadno 3krat po 45 min do 2 uri. Lahko rečem, da tudi ponoči dobro spim, predvem na račun skupne postelje, čeprav zato oba s partnerjem zato spiva bolj na tenko in bi raje videla, da bi spala v svoji posteljici poleg najine. Vendar sva to vzeča v zakup in se zaenkrat ne obremenjujeva s tem.

Ampak uspavanje... podnevi to pomeni minimalno pol ure dretja, zvečer pa tudi uro in pol. V naročje jo vzamem ob prvem mencanju oči in zehanju. Nosim jo po stanovanju, zibam, pojem... Punčka ne postane dremotna, vendar se njeno godrnjaje počasi prelevi v dretje, ki se samo stopnuje. Ko se utrudi, potem počasi zaspi.
Ves čas jo imamo na rokah, nikoli je ne pustimo jokati same v posteljici. Odložimo jo lahko le, ko povsem trdno spi. Najslabši je občutek, ko že malo zadrema, pa potem še v dremežu in na rokah joka, bolj ali manj naglas.

Včasih je kot umiritev in uspavanje delovalo dojenje, zdaj pa le še redko, kar me še dodatno žalosti. Dojko ji večkrat ponudim, vendar če ni lačna, se navadno niti ne želi dojiti. Če pa jo v svojem razburjenju sprejme, pije tako hlastno, da se ji zaleti, kar jo navadno še bolj razburi.

Skušamo se držati nekakšnega rituala uspavanja - zvečer kopanje, dojenje, ujčkanje, dojenje... Vendar pa se mi zdi, da smo nehote postavili ritual joka pred spanjem.
Nimam predsodkov glede tega, da bi jo veliko dojila, nosila, ujčkala, niti ne pričakujem vzorcev iz učbenika (čeprav bi včasih zelo pasalo). Spravlja pa me v obup in popolno nemoč, da je ne moremo umiriti in da vedno - podnevi in zvečer - zaspi v joku, pa čeprav je v naročju.
Mar res obstajajo tako nejevoljni dojenčki in dojenčki, ki se morajo izjokati, preden zaspijo?
Default avatar

LLLMojca

Avica, vaša deklica veliko spi, 3-krat daljši spanec, torej prav spanec, ki traja vsaj pol ure ali dlje, ne samo dremež, to je za 3mesečnega dojenčka kar precej. Super, da ponoči lahko spite in se vsaj delno spočijete.

Kaj se zgodi, če deklico položite v posteljico in jo božate, je slabše od nošenja? Izjemoma so tudi taki dojenčki, ki ne marajo zelo veliko nošenja in se veliko prej umirijo tako, da smo poleg, a jih odložimo, morda na bok, gladimo po hrbtu ipd.. Ste jo kdaj poskusili takole zaviti in zibati? http://www.youtube.com/watch?v=ddRkI5wVIqQ (video umirjanja otroka, dr. Karp)

Je bila deklica kaj bolna, da se težave stopnujejo? Kakšne barve in konsistence je njeno blato? Ima morda zamašen nosek? Je napeta, se odriva, krivi nazaj? Ali morda obilno poliva? Je to sovpadlo s cepljenjem? Kakšna je njena koža, se čisti, ima pikice, suho kožo? Ste preverili, če ima v ustih morda glivične lise po sluznici? Najprej vedno pomislim, da vzrok obstaja, vendar ga ne vidimo, ne najdemo, ne pa da "otrok tak je", kajti dojenčki s tem komunicirajo neko svojo težavo. Včasih mine sama od sebe, drugič ne, hitreje odpravimo težavo, če jo seveda še naprej iščemo.
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

Avica

Punčko že od prihoda iz porodnišnice uspavamo z zibanjem v naročju, z nošnjo in dojenjem, saj je že od začetka veliko jokala. Mislim, da je bil ta jok v veliki meri posledica jemanja železa (jaz), D3 kapljic in antibiotikov (punčka). Drugih zdravstvenih težav ni imela in je živahen otrok. Pokaka se večkrat dnevno, blato je tekoče in gorčične barve. Diha normalno, nosek ji občasno očistim s fiziološko raztopino in vatko. Poliva ne.

Saj punčka je zdaj načeloma dobre volje, pač zahteva veliko družbe in pozornosti. Samo še spanček uredimo... Včasih jo budno položim v posteljico in sedim poleg nje. Nekaj časa ji je všeč, potem pa jo vzamem ven, saj se začne kregati. Sama se v posteljici ne umiri, le v naročju in z nošenjem. Nikoli brez jokcanja...

V zadnjem času sem jo zaradi bolečin v križu veliko dojila v leže v postellji in tako je pogosto tudi zaspala. Tako da smo našli en način za mirno uspavanje. Hkrati pa sem ugotovila, da se ne želi več dojiti sede, s čimer prej nisva imeli težav. Parkrat potegne dojko, jo spusti in gleda naokoli. To večkrat ponovi, nato pa se začne kregati in se razburi. Ker je zelo radovedna in gleda naokoli, jo pokrivam s pleničko. Veliko tudi opleta z rokicami. Navadno jo nato odnesem v posteljo in nato se normalno leže doji naprej. Saj doma ni ležeče dojenje noben problem, težave pa nastanejo, če greva za daljši čas od doma. Takrat je je zelo težko nahraniti in tudi pomiriti z dojko. Mi lahko kaj sveteujete v zvezi s tem?

Mojca, hvala vam za vse nasvete in spodbudne besede na tem forumu. Še posebej so blagodejne po raznih opazkah, da smo dete pač razvadili in da bi ji morali bolj vztrajno tišati dudo (pa smo sprobali vsaj 7 modelov), jo navaditi na svojo posteljico ipd. Jaz pa jim pravim, da so otroci pač različni, starši pa tudi.
Default avatar

LLLMojca

Avica, vaša deklica se zvečer ne more sama umiriti, ker je to razvojno zanjo veliko prevelik zalogaj, tako je pri večini dojenčkov, le redki se umirijo, če jih odlagamo v posteljico, pri tem ne pomaga nič, če imajo zadovoljene vse druge potrebe, saj potrebujejo tudi veliko pomoči pri umirjanju, občutek varnosti, ki ga včasih zaradi raznih težav nekoliko težko dosežejo, starši pa se tudi lahko nekaj časa učimo, kako ravnati, da bo otrok čim prej miren.

Pomislila sem, da se pri dojenju sede težko umiri zato, ker njeno telesce ni povsem stabilno. Ali pa se morda krivi nazaj, odriva, je napeta, predvse opleta z glavico morda pri podiranju kupčka ali nošenju, ko gleda čez ramo? Lahko bi šlo za ekstenzijski vzorec, to je kar pogosta prehodna težavica mlajših dojenčkov. Ekstenzijski vzorec – otrok je napet, se odriva, krivi nazaj, upira:
http://med.over.net/forum5/read.php?94, ... 1382#REPLY (2m)
http://med.over.net/forum5/read.php?46,1590779 (forum Pediatrija)
http://med.over.net/forum5/read.php?46,5027042 (Zloženka o handlingu, IVZ)
http://www.youtube.com/watch?v=WfZDWtXDewA (slovenski video, prikaz handlinga)
http://med.over.net/forum5/read.php?11, ... msg-515970 (izkušnje mamic)

Morda ji bo koristilo sproščanje in poglejte, če je še kaj, kar lahko še naredite glede hendlinga, kar že doslej niste.

Vaša deklica vam bo zaupala, z vami navezuje topel stik, ker se z njo že zdaj tesno povezujete, ji pomagate in iščete rešitve za njene težave.
Mojca Vozel,
svetovalka za dojenje pri La Leche League International
Slovenska spletna stran http://www.dojenje.net
Spletna stran organizacije LLLI http://www.llli.org
Facebook https://www.facebook.com/pages/La-Leche ... 2127382188
Članarino ali donacijo lahko nakažete na TRR društva LLL Slovenija pri NLB: SI56 0203 3025 3744 825
Default avatar

[email protected]

LLLKarmen je napisal/a:
Default avatar

Mojika

Zelo poučno! Tudi sama ga nikoli ne bom pustila, da joka. Tudi moj mož se strinja. :)
Default avatar

ancksha

Pozdravljeni,

Imam 10- mesečnega otroka, ki je prvihnekaj mesecev življenja lepo in veliko spal. Res je imel krčke, ki pa so po 3 mesecih minili. Sedaj v zadnjih 2 mesecih (starost od 7-10 mesecev) pa se je pojavil ogromen problem za spanje.. Tako popoldne kot zvečer.

Otrok ne zaspi več z dojenjem, temveč ko se podoji vstane in se začne metati po postelji, vendar se vidi, da je tako utrujen, da se mimogrede udari v rob postelje... Ob tem huronsko joče... tako v moji postelji kot v svoji.

Če ga v tem stanju zvežeš v voziček in pelješ, zaspi po 50 metrih... vendar zlomka (stanujemo v 2 nadstropju brez lifta).. med nošenjuem se takoj zbudi. Zaspi (takoj) tudi med vožnjo z avtom... vendar se TAKOJ ko se avto ustavi, zbudi.... Pred časom (3-7 meecev) je zaspal, če si mu dal gledat en določen koncert na TV njega pa zvezal v lupinico... sedaj koncert pomaga le proti dretju, ne pa proti spanju.

V naročju se otepa in zvija... če ga daš na tla, joče ko dež... Parkrat ga je mož vzel k sebi v posteljo in ga stisnil k sebi; med jokom je zaspal.. Jaz nekaj podobnega ponavljam vsako popoldne in vsak večer, vendar traja tudi 2 uri...

Opazila sem, da bolje spi na morju (ko ga iz vozička prenesem direkt v njegovo posteljico v pritličju); oz če se mu je tisti dan fuuul dogajalo... Vendar ne morem urediti, da se mu vsak dan fuuuul dogaja (če se plazi in telovadi; ali če gremo v hribe, če gleda kakpno predstavo, druge otroke,..), saj mi enostavno zmanjkuje idej, pa tudi rada bi ga navadila umirjanja...

Pred spanjem najprej pojeva večerjo (ne preveliko, ker če ne sploh noče zaspati); potem se okopava (to ima zelo rad), oblečeva v pižamico... se greva podojit v eno izmed postelj... nato pa ponori in se začne otepati. To začneomo okrog 19h, zaspi pa šele okrog 22h..

Na začetku spanja ga zbudi vsak minimalen šum...Praviloma spi do 24h, ga čisto malo podojim in zaspi nazaj (včasi zaspi nazaj celo sam); enako ob 3h ter ob 6-7h zjutraj. Vstaneva okorg 9h-11h, odvisno od dneva ter najinih planov..
Nato sledi zajtrk, kakanje (vedno dopoldne); opoldansko spanje 2h (zaspi kljub vsemu bistveno lažje kot zvečer, a še vedno joče) , nato pa zabavne vsebine preko dneva do večera...

Upam, da dobim kakšen nasvet... Aja.. otrok je zelo živahen tudi sicer.. sposoben se je sam igrati tudi več kot uro.
Default avatar

pupa83

Pozdravljene!

Jaz pa bi rada samo še dodala svojo izkušnjo, ki je bila izjemno težka in verjetno se večina mamic (na srečo) ne bo našla v njej, a morebiti lahko pomagam, kakšni najbolj obupani, ki bo imela enako težavo.
Namreč, pred skoraj enim letom sem rodila deklico, ki se je od 1. tedna dalje jokala (beri: na ves glas drla) od 8 do 16 ur na dan. Preizkusili smo vse možno (vse vrste kapljic, zibanje, petje, vožnja z vozičkom, kengurujčkanje, duda, stalno pristavljanje na dojko....) in pomagalo ni prav nič! Prav nič! Ker ti vsak pametnjakovič reče, da je dete očitno lačno (in je res malo bolj počasi pridobivala na teži, velikokrat se je tudi kregala na dojki), sem pričela dodajati adaptirano mleko (celo Alernovo, da ne bi bila slučajno alergija na kravje mleko). Mala je mleko sicer sprejela, dojko pa je začela zavračati in morala sem prenehati dojiti. Stanje pa enako!!! Teža je še vedno šla le počasi gor, jok pa samo hujši in hujši. Zjutraj, popoldne, zvečer. Večinoma je zaspala okoli 3h zjutraj, popolnoma izčrpana od joka. Jaz sem tam nekje okoli 1h omagala in ker je nisem mogla več nositi sem jo položila na posteljo, jo objela in se z njo jokala, dokler ni omagala. Zjutraj pa spet na novo. Prve mesece sem spala po največ 3-4 ure na dan, pojavila se je tudi poporodna depresija...
In kako je sedaj? Mala je nekje pri 5h mesecih postopno prenehala jokati (vsak dan malenkost manj). Kljub tisoče pregledov zdravniki (hvala bogu) niso odkrili nič. Sedaj je zadovoljen, sicer trmast otrok, ki pa je ravno pravšnje teže, lepo sprejema vso hrano, ki jo dobi, je večinoma zadovoljna in tudi uvajanje v vrtec je šlo odlično.
Hočem povedati le to, da je možno tudi to, da otroka NI mogoče potolažiti in da to ne pomeni, da niste dobre matere! Da lahko joče cele dneve in ne le zvečer. Da ni alergičen na kravje mleko. Da ima pač neko zelo hudo obliko krčev in predvsem, da BO MINILO! Ne poslušajte babic/tet/neznancev, da otroka vedno lahko na nek način potolažiš ali pa da joče, ker je lačen. NI RES. Žal tega nisem vedela prej, saj bi mi prihranilo marsikatero stisko.
Nikomur ne privoščim tako težke izkušnje, saj mi je bilo v prvih mesecih večkrat žal, da sem se odločila za otroka (kar naj me kdo obsoja, a le, če je prej izkusil to, kot jaz). Če pa že ima katera mamica podobno izkušnjo pa upam, da ji bo moj zapis vzbudil vsaj malo upanja. Jaz bi kaj takega takrat potrebovala. Vsaj še nekoga, ki je doživljal podobno. Pa ga ni bilo. Drugim se je večinoma zdela največja katastrofa že če se je otrok jokal 5 minut in malo napenjal in prdel... Skratka, da ne dolgovezim...vse to mine! In ostanejo samo še lepi trenutki in cartanje (no pa seveda druge takšne in drugačne težave, ki pa nikoli ne bodo več tako hude, dokler bo le zdrava).
LP