
drejča
Morda smo pa res vsi v tem času podvrženi temu,da nas ne vleče tako v gibanje???Tako majhen je odziv na to temo....Res nisem gimnastičarka,a glede na to,da se spopadam z dvema najbolj razširjenima boleznima sedanjega časa: debelostjo in lenobo.Zakaj to mislim?Ker je tako majhen odziv na ta naslov.Ej,mal sem morda preveč zagnana,ampak takole je: Ko se odločimo,da nas moti naše počutje,naša tonaža,ej,potem je treba nekaj naredit.Kaj?Najprvo se je treba ozreti vase in si priznati vse grehe,ki jih delamo.Ja tako je !Odvisnost od hrane,prekomerno poležavanje,ali pa to,da samo gibanje ob pospravljanju in kuhanju le ni dovolj.
Vsi hodimo k raznim terapijam za hrbtenico,pa za križ,pa za vrat....uh toliko jih je.Potem imamo še razne skupine,ki so lahko super,lahko pa človeka potegnejo v ševečje brezno,če sam ne sprevidi,da je v vsaki stvari v resnici sam tisti,ki se odloči,da si bo pomagal...v sebi najti moč in potem horuk v boj !
Kaj naredim vsak dan?Pogledam se v ogledalo/to je itak ko se umivam/in si rečem
ANES JE LEP DAN IN DOBRO IZGLEDAŠ.....tako nekako se začne dan.Nasmeh je takoj na ličkih in potem se zvrstijo jutranji rituali(pitje aloje z vodo,zajtrk in potem tista sladka kavica).
Če ni veliko časa več zame osebno,potem se spravim malo na bicikl/15min/in še malček vaj za trebuh in hrbet,potem pa ajd v svet.Nesme biti izgovorv,le bolezen je tista,ki nas lahko položi.
A sem preveč zahtevna?
Ne,ker to zahteva naše telo in zdravje...to ni moja domena.
Dragi moji.Malo sem razmislila in menim,da je prav,da se kdaj dobimo tudi na kakšnem jesenskem sprehodu in potem na kakšnem dobrem toplem čaju/ker prihajajo hladnejši časi/.
Dobili ste se pri Kitajcu,ampak to je naravno super,vleče nas tja,kjer je v bistvu največ maščobne hrane.Nekje na Gorenjskem je gostilna,ki ima hrano po Montinjaku in skušala jo bom odkriti,pa bi potem lahko obiskali kaj takega,ker vas je toliko ,ki ločujete hrano.Meni je enkrat uspelo po tej metodi,a me ne pritegne več.Ljubim raznolike jedilnike in zato jem malo drugače in to me je pripeljalo do rezultatov,ki so za mojo starost in moje zdravstveno stanje prav super.Zdravje pri štiridesetih je bilo tako na psu,da sem nehala s kajenjem,a še ni bilo dovolj,sedaj sem v šestih letih prehranjevalne navade pripeljala na vrhunec in menim,da mi bodo ostale do konca življenje,ker vidim,da se mi ni treba več psihično obremenjevati,kaj bom in kaj ne bom jedla.VSE JE V GLAVI ,so rekli in res je tako.
Gibanje danes???
Jutranje raztezanje/kar v postelji po nasvetu fizioterapevtke/
kolesarjenje ob glasbi /ena ura/
delo na maminem vrtu
sprehod popoldan s prijateljem/relaks,debata in svež zrak/
Upam,da ste vsi lepo preživeli današnji dan,ker jutri je še en tak in morda še prijetnejši...morda se srečamo na Kostanjevi nedelji na Jančah.....
Andreja
Vsi hodimo k raznim terapijam za hrbtenico,pa za križ,pa za vrat....uh toliko jih je.Potem imamo še razne skupine,ki so lahko super,lahko pa človeka potegnejo v ševečje brezno,če sam ne sprevidi,da je v vsaki stvari v resnici sam tisti,ki se odloči,da si bo pomagal...v sebi najti moč in potem horuk v boj !
Kaj naredim vsak dan?Pogledam se v ogledalo/to je itak ko se umivam/in si rečem

Če ni veliko časa več zame osebno,potem se spravim malo na bicikl/15min/in še malček vaj za trebuh in hrbet,potem pa ajd v svet.Nesme biti izgovorv,le bolezen je tista,ki nas lahko položi.
A sem preveč zahtevna?
Ne,ker to zahteva naše telo in zdravje...to ni moja domena.
Dragi moji.Malo sem razmislila in menim,da je prav,da se kdaj dobimo tudi na kakšnem jesenskem sprehodu in potem na kakšnem dobrem toplem čaju/ker prihajajo hladnejši časi/.
Dobili ste se pri Kitajcu,ampak to je naravno super,vleče nas tja,kjer je v bistvu največ maščobne hrane.Nekje na Gorenjskem je gostilna,ki ima hrano po Montinjaku in skušala jo bom odkriti,pa bi potem lahko obiskali kaj takega,ker vas je toliko ,ki ločujete hrano.Meni je enkrat uspelo po tej metodi,a me ne pritegne več.Ljubim raznolike jedilnike in zato jem malo drugače in to me je pripeljalo do rezultatov,ki so za mojo starost in moje zdravstveno stanje prav super.Zdravje pri štiridesetih je bilo tako na psu,da sem nehala s kajenjem,a še ni bilo dovolj,sedaj sem v šestih letih prehranjevalne navade pripeljala na vrhunec in menim,da mi bodo ostale do konca življenje,ker vidim,da se mi ni treba več psihično obremenjevati,kaj bom in kaj ne bom jedla.VSE JE V GLAVI ,so rekli in res je tako.
Gibanje danes???
Jutranje raztezanje/kar v postelji po nasvetu fizioterapevtke/
kolesarjenje ob glasbi /ena ura/
delo na maminem vrtu
sprehod popoldan s prijateljem/relaks,debata in svež zrak/
Upam,da ste vsi lepo preživeli današnji dan,ker jutri je še en tak in morda še prijetnejši...morda se srečamo na Kostanjevi nedelji na Jančah.....
Andreja
sem kar jem