Morda smo pa res vsi v tem času podvrženi temu,da nas ne vleče tako v gibanje???Tako majhen je odziv na to temo….Res nisem gimnastičarka,a glede na to,da se spopadam z dvema najbolj razširjenima boleznima sedanjega časa: debelostjo in lenobo.Zakaj to mislim?Ker je tako majhen odziv na ta naslov.Ej,mal sem morda preveč zagnana,ampak takole je: Ko se odločimo,da nas moti naše počutje,naša tonaža,ej,potem je treba nekaj naredit.Kaj?Najprvo se je treba ozreti vase in si priznati vse grehe,ki jih delamo.Ja tako je !Odvisnost od hrane,prekomerno poležavanje,ali pa to,da samo gibanje ob pospravljanju in kuhanju le ni dovolj.
Vsi hodimo k raznim terapijam za hrbtenico,pa za križ,pa za vrat….uh toliko jih je.Potem imamo še razne skupine,ki so lahko super,lahko pa človeka potegnejo v ševečje brezno,če sam ne sprevidi,da je v vsaki stvari v resnici sam tisti,ki se odloči,da si bo pomagal…v sebi najti moč in potem horuk v boj !
Kaj naredim vsak dan?Pogledam se v ogledalo/to je itak ko se umivam/in si rečem :DANES JE LEP DAN IN DOBRO IZGLEDAŠ…..tako nekako se začne dan.Nasmeh je takoj na ličkih in potem se zvrstijo jutranji rituali(pitje aloje z vodo,zajtrk in potem tista sladka kavica).
Če ni veliko časa več zame osebno,potem se spravim malo na bicikl/15min/in še malček vaj za trebuh in hrbet,potem pa ajd v svet.Nesme biti izgovorv,le bolezen je tista,ki nas lahko položi.
A sem preveč zahtevna?
Ne,ker to zahteva naše telo in zdravje…to ni moja domena.
Dragi moji.Malo sem razmislila in menim,da je prav,da se kdaj dobimo tudi na kakšnem jesenskem sprehodu in potem na kakšnem dobrem toplem čaju/ker prihajajo hladnejši časi/.
Dobili ste se pri Kitajcu,ampak to je naravno super,vleče nas tja,kjer je v bistvu največ maščobne hrane.Nekje na Gorenjskem je gostilna,ki ima hrano po Montinjaku in skušala jo bom odkriti,pa bi potem lahko obiskali kaj takega,ker vas je toliko ,ki ločujete hrano.Meni je enkrat uspelo po tej metodi,a me ne pritegne več.Ljubim raznolike jedilnike in zato jem malo drugače in to me je pripeljalo do rezultatov,ki so za mojo starost in moje zdravstveno stanje prav super.Zdravje pri štiridesetih je bilo tako na psu,da sem nehala s kajenjem,a še ni bilo dovolj,sedaj sem v šestih letih prehranjevalne navade pripeljala na vrhunec in menim,da mi bodo ostale do konca življenje,ker vidim,da se mi ni treba več psihično obremenjevati,kaj bom in kaj ne bom jedla.VSE JE V GLAVI ,so rekli in res je tako.
Gibanje danes???

Jutranje raztezanje/kar v postelji po nasvetu fizioterapevtke/
kolesarjenje ob glasbi /ena ura/
delo na maminem vrtu
sprehod popoldan s prijateljem/relaks,debata in svež zrak/

Upam,da ste vsi lepo preživeli današnji dan,ker jutri je še en tak in morda še prijetnejši…morda se srečamo na Kostanjevi nedelji na Jančah…..

Andreja

Hojla…

Čas: 1:30:50
Avg: 133HR
In zone: 1:00:16
Kcal: 508

Začetek cca 20 min ogrevanje, potem vaje za noge, rit in VELIKOOO trebušnjakov oziroma zapiranja knjig, kot smo to poimenovali v osnovni šoli.
Potem pa še intervali do konca.

Lp sonček

Hummmm…

Ko smo ravno pri gibanju! Gibanje je tako kot vse ostalo lastna odločitev in odločitev vsakega posameznika.
Nobenega ne moremo prisilit v nič, prav v nič. Vsak dela sam zase in vsak dela za sebe ali proti sebi.
Konec koncev se tudi vsak zase preika skozi dan. In to je lahko zelo naporno ali pa popolnoma preprosto, kot si pač zastavimo in zorganiziramo!

Gibanja pa je premalo povsod, ne samo na tem forumu.
Glede sprehoda na kak hribček pa smo se že menili, a se nam takrat žel ni uspelo uskladiti. Ampak hej, to je bil samo eden izmed poizkusov in ravno na srečanju v četrtek smo kovale plane za naprej.
Tako za gibanja, kakor za kavice.

Kljub vsemu pa je v četrtek padel Kitajec in prav je tako. To se ni zgodilo kar tako, zgodilo se je z razlogom, dobrim … in imele smo se odlične.

Drejča prav tako ti, kot ostali pa lahko telovadijo in opravljajo s svojim življenjem kakor jih je volja.
Morda bi se ti še vedno gibala po poti po kateri si se gibala prej, če te nebi zdravstvene težave prizemljile in ti dale mislit, ti pognale strah v kosti.

Nekateri pač nimajo zdravstvenih težav, nekateri jih imajo pa jim še ni kliknilo. Drugi jih imajo in pridno telovadijo kolikor jih je volja in kolikor jim čas dopušča. Prav gotovo pa jih je tudi nekaj aktivnih, ki ne sodelujejo pri pisanju. Ogromno jih namreč samo bere in se ne oglačajo kaj dosti, še posebno ne redno – vsak dan.

To je pač, tako kot ostale odločitve v življenju, stvar posameznika…
In zato noben ni ne dober ne slab. Samo drugačen od drugega!

Lp sonček

Draga Ira,z mojim napadom ni bilo mišljeno nič slabega o nikomur,le malo sem hotela podrocati,da se malček drage gospe in gospodje presedejo v naslonjačih in jim kaj klikne,pa če samo enemu ali eni,je narejenega več kot nič.
Pri vnosu maščob je potrebno dvakrat več vnosa kisika in je zato potrebno več gibanja,če pa se ne odločimo za gibanje in ostanemo v fotelju se lahko odločimo in kupimo še dodaten fotelj.HAHAHA…..Malo črnega humorja je tudi zdravo…..mar ne???
Verjamem,da je v vsakem človeku veliko dobrega,včasih ga odkrijem še v tistih,ki jih mnogi ne marajo,a takšna sem.Rada pa sem z ljudmi,ki se ne skrivajo za zaveso ampak so odkriti do drugih in do sebe…..
lp Andreja

Bi rekla, da je “miganje” en taka stvar, ki jo sicer dela vsaka od nas, vsaka na svoj način in v končni fazi vsaka enako več ali manj vsak dan. Zato je to dolgočasno, naj bo za pisat, ali pa za brat. Jaz sem napisala, kaj počnem vsak dan. Brez veze se mi zdi pisat vsak dan isto.

Druga je pri hrani, ki je zeeloo raznolika, vsakemu drugačna in ko ti da poročilo nov elan, kadar moraš napisati, da si pojedel preveč, ali kaj pregrešnega. Vsi se zavedamo, da smo pri Kitajcu pojedli malo preveč, pa smo zato drug dan malce “zabremzali”. Je bilo pa res vredno. To se vsi, ki smo bili tam, strinjamo.

LP!

Hja, obe dve sta se prav lepo razpisali in Drejča tvojega pisanja sploh nisem začutila kot kakršen koli napad. Veliko tega smo že dali skozi in tudi tehle debat okoli gibanja nič koliko.

Zakaj je tako kot je, ne vem.
Na forumu sem spoznala kar nekaj ljudi, ki resnično nimajo časa za dodatno rekreiranje in mnogo takšnih, ki ga pač samo preprosto povedano ne znajo najti. Seveda so tudi takšni, ki čas imajo, pa jim je rekreiranje nepomembno ali so pač prepričani, da se čisto dovolj gibljejo. Pa nekaj takšnih, ki ga že dolgo odlašajo od danes na jutri (kot mnogo drugih odloćitev).
Tudi pri gibanju je tako kot pri prehranjevanju. Treba je začeti, na začetku vztrajati in potem nas potegne vase. Še najlepše je, če nam seveda preskoči še tisti klik v glavi in potem smo lahko na konju.

Vrjetno je res žalostno, da nas šele težave z zdravjem nekako prizemljijo, kot je lepo napisala Ira.

Meni se pravzaprav zdi najbolj pomembno to, da v svoje tisto najbolj vsakdanje življenje vpeljemo več gibanja. Malenkosti, ki jih zganjamo vsak dan in jih je v naših življenjih veliko in še več, lahko postanejo tudi drugačne.

Pred meseci sem napisala tule na forumu, kako slovesno obljubljam sebi pred vsemi tu prisotnimi, da se bom bolj potrudila in nekaj naredila na tem področju. Toliko jih je bilo z raznimi aerobikami, pace, fitnes, trebušni plesi in še mnogo drugega, da me je bilo kar malo sram. Resnično sem se počutila kot največji lenuh na tem svetu, ali pač vsaj na tem forumu.

Da se, veliko se da!

Jaz sem si v ta namen nabavila pedometer, ki je postal moj priganjač in pa pokazatelj dejanskega stanja. Uf , kako je bilo na začetku zanimivo in kako sem vsak dan, ko je bil presežen rekord storjenih korakov, vesela. Tako sem bila ponosna na samo sebe!
Bilo je to v januarju letošnjega leta(pedometer sem si kupila malo pred novim letom). Kaj sem se nosila!
Na začetku sem naredila v povprečju med 2500-4500 korakov dnevno. In ker sem si vse zapisovala, je bilo prav zanimivo, kako sem na kakšen Len ali malo Bolan dan komaj skupaj spravila 200 korakov. In začela sem prav uživati v spremljanju teh mojih korakov. Ko sem sčasoma uspela priti preko 5000 sem mislila, da sem na konju.
In potem nekekga dne v reviji preberem napotek; 10000 korakov dnevno za zdravje. Halo! 10000 korakov! Jaz pa sem bila tako ponosna na tistih mojih 5000 in malo več. 10000 korakov dnevno brez zganjanja dodatnih aktivnosti. Kar tako, v običajnem življenju.

To se mi je zdelo preprosto povedano nemogoče. Bila sem prepričana, da sem ves dan v gibanju, sedaj tu, sedaj tam. Nekajkrat sem testirala moj pedometer, da pač laže in ne šteje prav. A ni vrag: prav točen je bil. Naredila sem nekaj testnih krogov na atletski stezi. Se spominjam, da je bil takrat minus in spuščale so se meglice. Hodila sem počasi, pa normalno, pa hitra hoja, pa tek in tako naprej in pri tem potiho štela za sebe, on pa za sebe. Pedometer ni lagal! Korak gor ali dol ne spremeni nič.

Danes vem, da v svojem vsakodnevnem življenju doseči 10000 korakov dnevno ni nobena umetnost in posebno pehanje. Se je pa močno spremenilo to moje življenje. Postopoma, ne kar preko noči. In ko je kakšen dan vključena še hoja, se teh korakov nabere preko 20000 ali več. So tudi dnevi, ko nekako obmirujem iz teh ali onih razlogov.

Meni je pač to pomagalo in me nekako streznilo, mi dalo novega elana. Vsakdo pa ima pač svoje. In tudi svoje razloge zakaj tako in drugače.

Drugi dober pripomoček, ki mi je in mi še vedno tiho prišepetava je Polar. Ta mi je spremljevalec na turah hoje. Sama ali v družbi. Poškilim nanj ali me s piskom opozori in vem, da moram dodati plin. A to je že drugo področje, drugi koraki, drugi kilometri.

Imam tistega sobnega črnega vraga kot orbi, le da je druga firma. Ta mi služi za ogrevanje, za gledanje tv in kaj podobnega. Imam tudi uteži, enoročne in dvoročne. Na njih lahko prosto dodajam ali odvzemam uteži. Pa kolebnico, ki jo uporabljam za popestritev intervalov. Imam hčero, ki jo občasno na turah hoje uporabljam namesto obremenitve in pa za drugačno držo telesa. Stopnice uporabljam namesto tekaške steze, veliko penasto blazino, ki mi služi za razne vaje.
Za razgibanost in raznolikost pa so v zadnjem času poskrbeli tudi ti novo izdani dvd-ji z vadbo. Meni so super, le malo moram še počakati z kompletnim izvajanjem zaradi komolčnih vezi.

No, pa sem se spet razpisala. Je pač še zgodnja ura, pri nas še skoraj vsi spijo, testo za kruh vzhaja in ta trenutek je padla odločitev, da naredim še puding, saj imamo nekaj otrok na obisku, pa ne vem točno kako so kaj izbirčni pri hrani. Da bo za vsakogar nekaj.

Hojla …

No pa še ena zanimivost z moje strani glede gibanja. Morda pa bo koga le spodbudilo h dodatnim korakom….

Sedaj od kar imam novo vago oziroma sploh imam vago, se vagam redno. Prejšnji teden, ko sem bila bolna mi je šlo dnevno dol cca 200g in zadnjih nekaj dni je kilaža ostala nespremenjena.
Potem sem začela športat in dan po športanju se kilograi niso premaknili ali so se celo majo dvidnili …. dan po tem pa se je pokazala velika sprememba v kg – tudu 600g, torej več kot pol kile.

V četretk, na dan kitajske sem naredila močan trening intervalov in kilogrami so mi skočili iz 58.3kg na 58.5kg… V soboto pa sem imela 58,1kg.
Včeraj sem imela močan in dolg trening in danes imam 57,5kg.

Zanimivo je kako se teža giblje glede na gibanje našega telesa. Vsekakor pa šport je obvezen in edini način pravega oblikovanja telesa.
Res je, da lahko skujšaš in izgubiš kilograme tudi brez telovadbe, a prave oblike nikakor!

Zato je res pomembno, da premaknemo svoje ritke. S tem si bomo pomagali pri hujšanju, izoblikovali telo in izboljšali zdravje.
Ne morete verjet kako drugače izgleda športnoh 60kg od tistih nešportnoh,

Drejča, tudi jaz tvojega posta nisem razumela kot napad. Le povedat sem hotla, da smo za vse sami in edini, ki lahko kaj naredimo.

Lp sonček