telovadba
Pozdravcek,
Mene pa zanima kako se motivirate (beri: prisilite) k redni vadbi, brez katere (ja, ja, sej to ze vem) ni nobenega dolgorocnega in pravega efekta pri hujsanju.
Meni ta del ne gre prevec dobro. Pa berem vse to, o izgubljanju misic, ce samo hujsas in se nc ne gibas in o tem, da je pomembna tudi oblika – ne le kilaza.
In z vsem se 100 % strinjam. Ampak v praksi pa mi nekako ne gre in ne gre.
Kdaj pa ve vadite in s katerimi sporti se ukvarjate?
Razmisljam, da bi se spet vpisala na fitness (nekaj let nazaj sem ze hodila), pa ce samo pomislim na guzvo in izgubljen cas, ko cakas na vrsto za posamezna orodja – pa me kr malo mine. In kr zdi se mi, da nimam casa.
PROSIM za kaksne spodbudne besede.
Kristi
Iz svojih izkusenj.. prav hlad mi gre po zilah, ce pomislim, da bi sla na fitnes, pa tudi na aerobiko v kake centre ipd. Sem dala to skozi in mi ne pase.
Se pa drugace gibam veliko in vedno je to ‘v prijetnem okolju’:
sprehodi/hoja/tek/kolesarjenje/rolanje po gozdu ali kje zunaj v naravi.
Treba si je naredit, da ti je gibanje ena prijetna izkusnja v prijetnem okolju. Da ne mislis na to, da se sportas in kolko se je sportat dobro, ampak da v tem enostavno uzivas.
Moj nasvet bi bil rekreacija v naravi ali pa obiskovanje kake organizirane vadbe (za zenske)… tam so pa tako ali tako ponavadi zenske, ki na te vadbe hodijo bolj z razlogom za cvek in druzenje. Pa se ‘nemucno’ skoz pride tudi cez eno uro skakanja!
Aja, pa se nekaj. Najboljs, da ko te prime, da se gres sportat o tem prevec ne razmisljas. Ker te bo slej ko prej minilo! Samo pejdi! 😉
Srecno 🙂
Jaz ti lahko povem iz moje izkušnje, ki so sicer lahko najdeš tudi v starih postih – pred dopusti, veliko vas je novih na forumu – kar je zelo super. Skratke – da se prisiliš k gibanju je potrebna podobna discipšlina, kot pri tem, kaj daš v usta in kaj ne. Pri hrani sem si enkrat rekala:”Kako pa lahko tisti, ki morajo – držijo diete?” Imam namreč očeta, ki že mnogo let hodi na dializo – odpoved ledvic – in on ima tako striktno prehrano, da te kap. In je car, ker je discipliniran u piko. Pa sem se vprašala “ali bom morala zboleti, da se bom sposobna čemu odreči?” Potem recimo sladkorni bolniki….saj veš, do nezavesti bi lahko naštevala. In sem se odločila, da raje zdrava poskrbim za svoj izgled, svojo samozavest, svoje počutje in nenazadnje tudi zdravje… Vzela sem se v roke in vsakič, ko sem začutila potrebo po papici pomislila, moj oči pa ima tisto moč…, da se odreče. In je šlo, počasi, počasi… seveda so bili prekrški, ampak vedno bolj poredko. In ob tem sem se spraševala, zakaj taka potreba po določeni hrani, zakaj se ne morem sprejeti… To je bistvo in dejstvo – da če ne prideš do vzroka, se zrediš nazaj. Tega pa nočemo. S telovadbo pa tako.
Po naravi sem zelo len in uživaški tip človeka, čeprav svoje lenobe ne morem v celoti izraziti (o meni imajo mnenje, da sem garačica :-)).
In sem si rekla: Kako bi zgledalo, če bi ljudje hodili v službo samo kadar jim paše?
Jasno, dobili bi nogo. Telovadbo sem vzela kot del moje zaposlitve 4x na teden – obvezno! Vedno ob isti uri. Ker nimam nobenih pripomočkov, sem delala klasične vaje za učvrščevanje mišic – trebušnjaki, počepi skledce… malo sem pobrskala po literaturi, pogledala, kje moje telo rabi in …začela. Najprej z desetimi vajami, potem sem vsakič naredila dve več. Zdaj zmorem 160 trebušnjakov!!! Hodila sem v hribe, kolesarila, tekla… Kar mi je pač pasalo, samo 4x na teden ob isti uri ne glede na počutje.
Jezilo me je dejstvo, da smo tako lebilni do sebe, da nam mora vedno groziti nekdo od zunaj, da se zmigamo, ali bolezen ali eksistenca… Saj pa valjda še nismo tako zdresirani.
Shujšala sem 22kg, čez poletje sem pridobila kilco (pivo), ki pa bo sedajle, ob garaškem tempu zginila s še kakšno zraven. Počutim se carsko, ponosna sem nase, sproščena, polna energije – skratka srečen človek.
To pa hoče vsak(a) izmed nas. In slej ko prej prideš do tega, da si to lahko ustvariš samo sam. Drugi niso ne krivi ne dolžni, da bi nas onesrečili ali osrečili. In tega seveda tudi ne znajo – ker nihče ne ve kaj v resnici potrebujem. To vem samo sama!!!
Seveda mi dobnro denejo komplimenti od zunaj, ampak najlepše mi je, ko se z veseljem pogledam v ogledalo in nase nataknem kaj majhnega in ko me objame moj dragi se tudi občutno drugače počutim… Saj veš… Treba je biti iskren – vsaj do sebe.
Samo odloči se, daj si pravila in se jih drži – in seveda ne čakaj, da te bo kdo kaznoval, če jih boš kršila, nikogar ne bo; razen tvojih lastnih občutkov krivde in nezadovoljstva.
Tu na forumu te bomo pa vzpodbujali in ti dajali moč, kadar boš obupavala.
Lep poskočen pozdrav,
🙂 Hobit
Tudi jaz sem že pisala o svoji rekreaciji, ker zaradi okvare hrbtenice in vseh sklepov ne smem pretiravati, razen diločenih vaj, ki pa niso “glih” telovadba za hujšanje. tako sem se odločila za sobno kolo in si določila 40-45 minut zjutraj pred službo. res zaradi tega vstanem dobre pol ure prej, a je super!!!
Zdaj pa mi je moj možek kupil še pravo kolo in (čeprav ni preveč priporočljivo) se vozim v službo, ob lepem vremenu Ni ne vem, koliko kolesarjenja, ampak še vedno bolje kot nič. Dobre pol urce (gor in dol), pa skupaj s kolesom doma, je čisto dovolj za moja leta. Sem sama nase ponosna, saj prej leta in leta nisem migala več, kot je sprehod po štacunah in plavanje na morju, pa čez vikend “letanje” po hostah za gobami.
Vse se da.
LP!
glede gužve na fitnessih sem bil že v vseh v MB in v dveh v LJ pa nikjer ni bilo gužve, tako da po mojem nebi čakala na orodja.
in kaj si mislila z vadbo z katero ni efekta pri hujšanju?
moreš vedeti da hujšaš le če j ekalorični deficit, tega je najlažje narediti z pravilno prehrano telesna aktivnost pa je pika na i
Tudi sama sem rabila veliko volje, da sem premagala začetno tremo pred vstopom v fitnes center. S svojimi 121 kilami res nisem pričakovala kaj druga kot to, da bom tam tarča posmeha………pa sem doživela vse prej kot to. Tako pozitivnega vzdušja kot je v tem fitnesu res nisem pričakovala in še sedaj sem hvaležna receptorki, ki me je takrat prepričala, da je pace vadba pisana meni na kožo. V dveh letih in z nekaj kaloričnega deficita sem shujšala na 97kg. Sedaj čez poletje sem malo lenarila in si dala duška pri prehrani pa tudi marsikatero pivo je padlo. Jutri pa spet veselo na delo. Oklestiti še moram kar nekaj kilogramov. Jaz to počnem bolj počasi, saj se tudi zredila nisem čez noč. Kar pa se tiče motivacije za telovadbo??? Komaj čakam, da lahko grem od doma in se pošteno premigam. Če ne bi bilo doma pripomb, da kar naprej laufam naokrog in še drugih obveznosti, bi sigurno šibala na telovadbo vsaki dan. Mislim, da te ta stvar čez nekaj časa povsem zasvoji in potem ne razmišljaš več o neki motivaciji, ker ni potrebna. Tja greš z veseljem in ne iščeš več takšnih in drugačnih izgovorov, da bi ostala doma v naslonjaču.
Glede povezave hujsanja in vadbe sem mislila v smislu, da je poleg izgube kg preko manjsega vnosta kalorij potrebna tudi telesna aktivnost, ki daje nasemu telesu lep izgled.
Osebno mislim, da je bolje imeti nekaj kg vec, pa le – te dobro oblikovane, kot pa da si suhica, ki ima celo telo “mlahavo”. Govorim iz lastnih izkusenj – pri meni kg niso tako velik problem (54 kg), imela sem tudi ze 59 kg, ampak takrat so bile le – te bolje porazdeljene, ker sem se ukvarjala z razlicnimi aktivnostmi.
Strinjam pa se, da samo z vadbo (ce imas se naprej nepravilno prehrano) tudi ni zeljenih ucinkov.
LP
Kristi
od 10.9 se odpre nov fitness v Celju (za veliko modro stavbo INGRAD,kjer se nahajajo samostojni poslovni objekti.Sam objekt je v neposredni bližini stavbe TELEKOMA in je v neposredni povezavi(to pomeni isti objekt) z poslovnim objektom,kjer prodajajo svetila).
imel bo vsa orodja in ej eden najboljših op številu orodij in vsem. vsaj tako pravijo!
Jaz sem lani hodila na aerobiko v bližnjo osn.šolo, prav luštno je bilo. Skupina žensk vseh starosti, od babic do najstnic, zelo debelih pa vitkih kot trlic. Nobenega zafrkavanja ni bilo. Fino smo se natelovadile in je bilo super. Potem sem si nekaj zafrknila peto in nehala hodit in ob začetku 3md začela doma telovadit. Sobno kolo + vaje. Prebirala sem vse živo in spraševala kako in kaj naj telovadim in si naredila svoj programček, ki traja pribl. 1 uro (sobno kolo, sklece, trebušnjaki, vaje za zadnjico, spet sobno kolo…). In to VSAK večer. Ko je ura tam nekje devet in so otroc že v posteljah, kupčki perila za naslednje jutro pripravljeni, kuhinja ne zgleda več kot da bi bomba treščila……se Helena zavihti na sobno kolo, bulji v Tv in je.
Prednost take telovadbe je:
1.ne veljajo izgovori v stilu danes ne morem ven, ker…
2. zvečer nisem lačna (nočna lakota pa je moj osnovni problem)
3. spat grem kot rožica, z dobrim občutkom, da sem nekaj pametnega naredila.
Lep pozdrav!
Ko sem brala vse to kar ste napisali se z večino od vas strinjam tudi sama ne nejdem motivacije za vsakdanjo (ali vsaj nekajkrat na teden) vadbo. Velikokrat sem že poskusila na različne načine, vadba v fitnesu (monotono), vadba v naravi (predaleč), vadba doma (premalo pripomočkov), plavanje (predaleč). Do sedaj res še nisem našla prave vadbe zase oziroma motiva, da bi zdržala več kot 14 dni. V tolikem času ni bilo vidnih rezultatov in vse me je minilo!!! Ne želim shujšati, le oblikovati svoje telo. Ima še kdo kakšen nasvet?
gledede monotonosti opažam da ženske na fitnessih delajo večinoma krdio vaje (steper, kolo,..) potem ni čudno da je monotono. redke ženske primejo za uteži. če že kaj delajo delajo na napravah za noge.
osebno bi ti svetoval da greš v fitness in si razdeliš trening na kardio in trening z utežmi. 3× kardi, 3× uteži 1 dan pavza.
sam hodim že precej let v fitness in mi ni monotono, mogoče zato ker ima določene cilje in me ena tekma motivira,..
mogoče te bi kratkoročni cilji motivirali,…
Tjaši, ali probaj aerobiko, ki ni monotona ali pa si doma naredi načrt. Za kurjenje kalorij – tek, sobno kolo, orbitrek, nekaj. Za vaje pa ne rabiš pripomočkov – sklece, trebušnjaki, vaje za zadnjico, za notranji del stegen itn. Samo poznati jih moraš, pa je. Veliko o tem se je pisalo na tem forumu pa tudi na forumu Oblikovanje telesa, rekreacija…
LP!