Le zakaj se v tej bedni državi sploh poročiti, zato , da postaneš revež z malo ali nič, kajti že z zelo podpovprečno plačo ne dobiš nič otroškega dodatka, astronomsko ceno vrtca, otroci so brez štipendij. Le zakaj sam sebi kopati jamo. Postaneš brezposeln, ne dobiš niti pomoči, ker imaš mož z 60.000 plače, ….
huda je tudi varianta socialne pomoči, ko sta oba zakonca brezposelna, prvi dobi več, drugi manj- če bi bila samska, bi dobila oba enak znesek.
ni velika razlika, pa vendar ponižujoče, saj ima vendar vsak ne glede na to, če je poročen ali ne pravico do enako velikega zrezka na krožniku….

slišala sem, da se predvidevajo spremembe zakona zak. zvezi in družinskih razmerjih , veste kaj več o tem…

O spremembah zakona o druž. zvezi sicer ne vem, vendar glede na interese, ki jih izkazujejo vladajoče elite ne smemo pričakovati česarkoli koristnega.
Zakaj se poročiti….revež z malo ali nič….:
Če gledamo z vidika denarja morda res, vendar denar je zelo majhen del življenja.
Sam sem poročen in zase menim, da imam že samo s tem, da imam ženo, s katero se razumem in otroke, ki so nama v veselje, neskončno več kot vsak velikaš slovenske minipolitike, ki se valja v denarju. »Imeti denar« ni zastonj. Mnogi za ta cilj žrtvujejo vse, ves svoj čas, moči in s tem tudi čas in moči, ki bi jih morali posvetiti svojim bližnjim, če bi hoteli kaj imeti od odnosv z njimi. Tako pa vse žrtvujejo za temeljito opravljeno delo, za službo, za prispevek družbi in kar je še takih »plemenitih« ciljev, v bistvu pa vse žrtvujejo samo za denar. Njihovo razkošje, ki se ga vidi navzven je lahko navznoter zelo bedno. Verjemi Razočarana, tega ne pišem kar tako – vem kaj pišem.
Boš rekla: ja, saj se lahko posvečaš družini in otrokom, pa se ne poročiš in imaš za povrh še več denarja zato.
In kaj si rešil s tem: tisto kar je več vredno si prodal za tisto, kar je manj vredno.
Zame je trdnost obljube med mano in ženo eden od temeljev najine zveze. In poroka je obljuba, ki daje zvezi neko trdnost. Če sem obljubil, d ajo bom ljubil in spoštoval, me to nekako zavezuje, da se bom trudil za najino zvezo.
Res, težko je razložiti, ampak zame je zakonska obljuba ali poroka več kot nekaj tisočakov, ki bi jih imela več, če bi uveljavljala otroke pri otroških dodatkih kot dva smohranilca, ki živita skupaj. Kar je več ne dam za tisto, kar je manj.

lepo si povedal, vendar ne gre za nekaj tisočakov, sama tega problema hvala bogu ne čutim, me pa take zgodbe stisnejo v dno duše, še posebej primer prijateljice, ko ni imela več hrane za otroka – ni šlo za nekaj tisočakov ampak vsaj cca 18 tisoč otroškega dodatka in 40-45 tisoč vrtca, no zgodbica je taka,
prijateljica je spoznala prijatelja, oba sta s pridnostjo dobila službi z plačo sicer pod povprečjem , pa vendar lepo, on malo večjo, seveda sta morala za svoj stanovanjski problem poskrbeti sama, rekla sta da najprej štalca, potem kravca, ker sta čutila odgovornost do otrok, seveda pa zaradi te odgovornosti nista bila upravičena niti do kredita stan. sklada, ampak sta najela bančni kredit za stanovanjce, nato v sreči dobila otroka, nato še enega, stvar pa je narasla tako daleč, da je večino prijateljičine plače vzel vrtec, ko ni imela več za kruh, je ugotovila, da ima tri možnosti,
-životariti in zboleti od lakote, zaradi lakote in socialne izoliranosti so se vedno bolj krhali odnosi z partnerjem, to pa je zelo slabo vplivalo na otroke, zbolevali so otroci zaradi neprimerne prehrane, vrteli so se v krogu polnega plačila vrtca, bolniških, vedno večjih zdravstvenih težav otrok in njiju…..
-ali se raziiti prej in se globoko še naskrivaj ljubiti
odločila sta se za drugo možnost in veš,. ne glede na moja merila o moralnosti menim, da sta se odločila prav,
prekleta država, da je poskušala uničiti dva mlada človeka
zakaj me je to tako prizadelo, zato , ker mi ni vseeno za stiske ljudi in zato ker še nisem videla para, ki bi se tako globoko ljubil ko onadva…..
ja, življenje piše zgodbe take in drugačne, res je da smo sami odgovorni za svoja življenja, vendar je ureditev za ta nižji srednji sloj zelo zelo krivična.
lep pozdrav

res je tako. eni na črno delajo, ne plačajo nič davkov, smatrajo se za nezaposlene, sledi to, da plačajo par tisočakov za vrtec, drugi pa okrog 50 – 60 tisoč. če nisi poročen, si samohranilec (četudi partner-oče otrok živi recimo z materjo samohranilko) in spet avtomatično plačaš manj. pač, ne splača se poročiti, sploh ne tistim, ki jim to nič ne pomeni, in prišparajo ene 40 tisoč. pa ne mi govorit, da to ni res, ker poznam primere…

To, kar omenjate je res velik in kričeč problem naše družbe, vendar pa ne
gre prevsem za problem ureditve družinske politike ampak še bolj za problem
njenega izvajanja. Navidezno samohranilstvo pri uveljavljanju otroškega
dodatka in drugih ugodnosti je načelno namreč kaznivo, težava pa je v tem,
da še nisem slišal, da bi koga preverjali, kaj šele kaznovali (no, morda sem
samo slabo obveščen). To bo še bolj aktualno z začetkom naslednjega leta, ko
bo za enostarševske družine začel veljati 10% višji otroški dodatek. To je
ravno toliko, da si pravi samohranilci z njim ne morejo veliko pomagati,
navidezni pa bodo dobili še eno vzpodbudo več. Na to smo opozrajali že v
času priprave zakona, pa so na MDDSZ zagotovili, da imajo oz. bodo imeli
ustrezen nadzor. No, naj si o tem vsak misli, kar si pač hoče.

Ali imate morda kakšen dober predlog, kako stvari bolje in učinkoviteje
urediti in izvesti?

Glede poroke pa se zelo strinjam z Mihom, vendar pa bi s pravnega vidika
opozoril prevsem na to, da je pri nas zunajzakonska skupnost z zakonom
izenačena predvsem pri pravicah, nekoliko manj pa pri obveznostih. Razlika
je že v tem, da se zunajzakonska skupnost načelno izenači z zakonom šele po
letu obstoja (pa še to le če “koruznika” tako želita oz. jima to koristi),
medtem ko obveznosti oziroma še bolj izguba pravic (npr. do družinske
pokojnine) za zakonce začnejo veljati takoj z dnem poroke in zakoncev nihče
ne vpraša, ali to želita ali ne. Tako so nekateri pač bolj enakopravni.
Kljub temu pa sem prepričan, da je naša prihodnost v etem, da nas bo čim več
razmišljalo podobno kot Miha in ne glede na bolj ali manj naklonjene
okoliščinah živeli po svojih vrednostah in načelih.

Tomaž