Ker je Pušenjak zaključil debato na svoji strani, vaju prosim, če katera izmed vaju sodeluje tudi na tem forumu, da se oglasita in mi dasta še kak nasvet, izkušnjo…kaj, če sploh kaj, še lahko naredim!

hvala!

Spoštovana!

Izkušenj z zasvojenostjo nimam, ogromno pa sem prebrala literature na to temo. Ko sem študirala v Ljubljani, so se pred študentom zadrževali narkomani in sem jih tako uspela “spoznati”. 2X sem imela v priliko videti abstinenčno krizo.

Moje mnenje je vsekakor, da z nekom, ki je na igli (je bil na igli) in tudi če je sedaj na metadonu, ni prihodnosti. Ne skupnega življenja, ne starševstva. Metadon je legalna droga in med njimi je velik % povratnikov (nazaj na heroin). Vprašajte se kaj pričakujete od partnerstva, kaj si želite za svojega otroka. V krizi bo ta oče naredil vse za svoj “šus”. Zanj ne bo ogrozil samo svoje eksistence, ampak žal tudi vašo.Ne bo pomagala ljubezen, pa naj bo še tako močna. Ne vem koliko ste stari, vendar bi na vašem mestu z nosečnostjo počakala še kar nekaj časa (vsaj 3-4 leta po tistem, ko je fant zadnjič zaužil metadon ali kakršnokoli drugo drogo). Naj gre v Komuno, naj se očisti in ostane čist, najde službo in zagotovi osnovne življenske potrebe, da lahko sploh postane oče (tukaj mislim predvsem psihosocialni faktor), potreboval bo vašo pomoč, predvsem pa voljo, močno voljo. V tem času boste tudi ugotovili ali je to res oseba s katero želite stkati nekaj najčudovitejšega v vašem življenju.

Verjetno tega moškega ljubite z vsem srcem, vendar svojemu otročičku boste želeli najboljše, najlepše,… takoj ko bo spočet. Žal se vse knjige, ki sem jih prebrala končajo tragično. PREMISLITE!!!! Naši malčki potrebujejo oba starša.

Preberite knjigo Borboletta avtorice Marinke Fritz Kunc, če želite vam jo tudi pošljem.

Z upanjem, da se boste prav odločili Vas lepo pozdravljam.

Maja

Lep pozdrav! Sicer nisem spremljala teme in ne vem točno zakaj se je šlo, bi pa rada dodala svojo izkušnjo, ki je dosti bolj pozitivna, kot je opisovala Maja. Moj mož je namreč zdravljen odvisnik in je bil ko sva se spoznala v metadonskem programu. Vse mi je povedal, skupaj sva obiskovala razna srečanja, se o tem veliko pogovarjala, počasi je zmanjševal dozo, pomagala sem mu po svojih najboljših močeh in mu vedno, vedno stala ob strani (tudi ob spodrsljajih). Ni bilo vedno lahko in ni šlo vedno vse po načrtu, a mu je šlo zelo dobro. Vmes sva se poročila in kakšen mesec pred rojstvom najinega prvega otroka je z metadonskim zdravljenjem zaključil. Od tega je že olala časa in hvala bogu ni bil povratnik. Tako, da bi rada povedala “zaskrbljeni”, da le ni vse tako črno kot se mogoče zdi na prvi pogled in da se da z veliko volje in odločnosti potegniti ven iz še tako grde situacije. Konec koncev pa je bila to moje izkušnja, na srečo pozitivna, več o tem pa ne bi mogla govoriti, ker res ne vem o čem je debata tekla. Srečno, karkoli je že bilo… 🙂

Klavdy,

ni šlo zame, ampak za sorodnico, ki je bolj kot ne slučajno zanosila z metadonskim odvisnikom. Ni nobena velika ljubezen, on je proti otroku, ona ima težave s sabo in oba sta brez izobrazbe, službe, denarja, stanovanja….žalostna zgodba. Vprašala pa sem na forum ginekologije le to, ali lahko metadon in pred tem heroin vpliva na kakovost sperme in na zarodek/otroka. No, potem se je tema malce razširila in ker sem upala na kak nasvet (še sama ne vem kakšen, ker jaz vidim le eno pametno rešitev…) sem poskusila, če omenjeni punci sodelujeta na tem forumu.

hvala za vzpodbudne besede, ampak tukaj žal ne bo takšnega hepi enda, kot je bil k sreči pri tebi! Vso srečo še naprej!

Maja,

hvala za odgovor, strinjam se do zadnje pikice s tabo, ampak res ne gre zame. Bi te pa prosila, če morda veš, kaj lahko nudi tista posvetovalnica na Metelkovi? Kakšne nasvete lahko dajo, grem lahko tja tudi jaz, ki se me načeloma nič ne tiče ali je to zgolj za odvisnike in njihove najbližje?
Pa še eno zelo osebno: bi ti upala komurkoli, pa čeprav je v takšnem globokem šitu, svetovati, naj splavi? Jaz sem v resni dilemi, ker imam sama majhnega otroka in ker ne bi hotela prevzeti te odgovornosti nase (jaz bi bila potem kao krivec…)?

hvala!

Kolikor vem, še ne gre za nosečnost. V kolikor je otročiček na poti, je potrebno poskrbeti za njegov zdrav razvoj. Če ne gre zate, se lahko s parom le pogovoriš, svetuješ, odločitev je pa njuna. Sama morata prevzeti odgovornost, čeprav kolikor je razvidno iz tvojega pisanja, ne prevzemata odgovornosti niti zase, kajšele drug za drugega. Kako ga bosta za otročka? Na Metelkovi (če ste iz Ljubljane), naj se oglasi par, lahko greš z njima, sicer pa tja tako hodita v kolikor je fant na metadonu. Želim vsem, da bi se situacija iztekla v dobrobit vseh. Lep dan Maja