Nočno kričanje
Pozdravljene!
Čisto sem že obupana! Ne vem preprosto kaj naj še naredim! Že štiri noči se naš 13-mesečnik zbuja ponoči s strašnim jokom, pravim kričanjem! Res je, da so spet zobki na pohodu, ampak bojim se, da tokrat to ni edino. Čez dan je v redu, le manj je. Sprva sem mislila, da so vneta ušesa, toda ko mu merim temperaturo v ušesu, je lepo pri miru. Če bi ga bolelo, mi gotovo ne bi pustil. Ste imele/i takšne probleme s svojimi sončki?
Lp,
Mateja
P.S. Pred dvema tednoma je bil cepljen. Čez teden dni je dobil vročino, ki jetrajala dva dni in ko vročine več ni bilo, se je začelo to kričanje.
Tudi naša 11-mesečna bolhica je imela neko obdobje, ko se je ponoči veliko zbujala tako, da je zakričala in potem planila v skoraj neutoložljiv jok. Vsak dan smo čakali zobke in ji mazali dlesni, pa jih danes še vedno ni zunaj (še vedno imamo samo 2), čeprav je od takrat minilo kar nekaj tednov.
Po tuhtanju in premlevanju pa sem ugotovila, da se to dogaja takrat, ko čez dan kaj novega vidi oziroma doživi. Ko smo bili enkrat v Mariboru v Akvarij-terariju, je z navdušenjem gledala ribice, pa paličnjake, skratka-vse, kar je lezlo ali plavalo jo je neskončno navdušilo. Ponoči pa je zelo nemrino spala. Po moje se ji je o vsem tem, kar je videla čez dan, sanjalo.
Naši malčki čez dan opazujejo okolje, ga raziskujejo in vsak dan kaj novega doživijo, skratka dobijo toliko informacij, da jih še ponoči “predelujejo”.
Pomisli malo, kaj se mu čez dan dogaja, če je videl kaj novega. Mogoče pa je to vzrok… Samo ugibam.
Čimveč prespanih noči vam želim!
Simona
Se strinjam s Simono. Tudi naš kričač se ponavadi zbuja, kadar kaj “posebnega” doživi (nakupovalni center, gužva, zabava ob rojstnem dnevu, veliko otrok,…). Včasih pa tudi kar tako. Ponavadi pomaga nekaj minutno “cartanje”, malo čaja, ki ga ponoči sploh ni navajen piti in pa seveda utonitev v spanec … med atijem in mamico.
Mi imamo že skoraj4-letnika, zadeva pa traja nekje od njegovega leta in pol. Seveda ne vsako noč enako hudo. Sedaj je zadeva že preizkušena: kadar se čez dan veliko (novega) dogaja, kadar je preutrujen ali bolan. Taki so otroci s še posebej bujno domišljijo, ki jim ne da miru niti v spanju. Včasih ne kriči v grozi, ampak samo kliče ali govori. Lahko se ponovi večkrat na noč, včasih je že meni grozljivo. Se pa ne trudiva več, da bi zbudila, da ga le malce pomiriva. Najbolj pomaga, da mu pomirjujoče govorim, božam, stiskam. Ampak včasih se otepa in ga pustiva pri miru. Spanje v najini postelji ni pomagalo, včasih je bilo bolje, če sva ga prestavila v dnevno sobo. V zadnjem letu je tega manj, pravzaprav samo kaj pove v spanju, včasih je prav zabavno. Je pa bilo huje v začetku zime, ko ga je nakaj noči zeblo. Ko smo bolj zakurili, so se more končale.
Ko se je to začelo dogajati, sem bila prav obupana. Kaj mu delamo? Kaj delamo narobe z njim? Kakšne travme ga mučijo? Sedaj ima še 2-letno sestrico, ki jo vzgajamo enako, pa nima teh težav. Razen da proti jutru včasih govori v spanju. Moj nasvet: ne ga zbujati na silo (ne pomaga), bolj mirno preživljati dneve in čakati, da mine.