Starševstvo in vzgoja

Odgovarjajo: mag. Nataša Durjava, EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka • prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

si s partnerjem kaj privoščite?

Default avatar

Ž1

Ali kaj , kako in kdaj negujete odnos s partnerjem? Meni se zdi pri dveh malih otročkih kar komplicirano. Večji sicer ni problematičen, tamalega pa še dojim in se zato kar ne znam odlepiti od doma, čeprav bi preživel tudi brez dojenja po večerji. Fino bi bilo iti po dolgem času kam ven brez otrok, samo mož in jaz. Pa se dogovarjava in dogovarjava, na koncu pa obtičiva doma... Priznam, da mi gre ponavadi zvečer po glavi le še to, da bi šla spat, saj so noči še kar naporne. A si vi kaj privoščite? No, je pa res, da imava do kina 45 min vožnje...
Default avatar

maxima

kaj pa prijetna večerja v dvoje doma, ko gresta otroka spat. ali pa ogled dobrega filma na VHS ali DVD iz domačega naslanjača ob kozarčku dobrega vina, pa ples po domači dnevni sobi ob glasbi iz svojega radia CD playerja
Default avatar

jasna

Tudi midva imava dva otroka - večji gre jeseni v šolo, manjši je star osem mesecev in ima joško za vse: hrano, tolažbo, veselje... Babica je pripravljena priti otroke popazit, vendar je zaradi dojenja kar težko. No midva sva bila zvečer zunaj v osmih mesecih dvakrat - enkrat sva morala ob 1h ponoči zabavo zapustit, ker se je dete zbudilo in strašno iskalo mamino mleko. Sva si pa čez dan nekajkrat privoščila savno, včasih greva sama po nakupih in na kako pijačo. To pa je zaenkrat vse - upam, da se bo življenje kmalu normaliziralo. Ko sva imela samo enega otroka in ko se je nehal dojit sva uspela kar potovati, pa hoditi na večerje,...No, bomo videli, kako bo čez kako leto.
Lep pozdrav!
Jasna
Default avatar

Anaya

Živ, Ž1 :)

Midva si kar lep čas nisva nič posebnega, vse dokler nama "babi" (moja taščica) ni svetovala, da si petke vzameva zase... najprej sva bila skeptična glede tega, zdaj pa sva zadovoljna. Obe že v soboto komaj čakata, kdaj bo naslednji petek, saj sta navdušeni nad enodnevnimi počitnicami pri babici - babi živi tik ob gozdu in tako so si v gozdu uredile svojo "hiško", norijo, pletejo gubelinčke, podijo ubogega cucka, skratka uživajo in polnijo baterije... midva pa tudi - včasih večer preživiva doma, absolutno brez kakršnegakoli pospravljanja, včasih greva v kino, ven ali pa k prijateljem oz. obratno (saj imamo sicer tako nabite delovnike, da med tednom razni kratki ali daljši obiski odpadejo).
Včasih nama kdo, predvsem od starejših, vrže naprej, češ kaj obremenjujemo babico, pa jima ona ali sama hitro zapremo kljun, da je bil predlog v prvi vrsti njen, poleg tega zaenkrat še nihče od nas ne trpi, zato uživamo, dokler nam bo pasalo.

Na začetku je absolutno težko, ker ves čas razmišljaš, kaj počneta zdaj; bosta preživele noč brez naju; bi šle raje domov; potem pa se navadiš... Včasih se samo smejimo, ko v soboto prideva po njiju, pa kakšna od njiju izjavi: "Joj, pa zakaj sta že prišla??" he he.. če bi jima bilo težko, bi slej kot prej to tudi omenili in verjetno ne bi v četrtek vriskali, da je jutri že petek ;)
Ne bi verjela, da nama bodo "petki" tako pomagali... sprostiš se, dobesedno sprazniš vso napetost iz telesa - kot neka očiščevalna kura ob koncu tedna, ponedeljek pričakamo z novim elanom in polnimi baterijami :)
Neskončno sva hvaležna babici, da nama enkratno idejo tudi omogoča, boljšega darila nama verjetno (poleg moža, čeprav se morda sliši osladno) ne bi mogla dati. Če je babi kje na potovanju, bolna ali komu od nas kak petek ne ustreza, potem ga enostavno prešpricamo... ampak tamali radi barantata in hitro najdeta kakšno bližnjico kot npr. 'veš, mami, prejšnji petek nisva spali pri babici, kaj če bi jutri' in podobno :)

Ja, Ž1 kak petek sva na začetku enostavno tud prespala, da sva prišla spet mal do moči...
Verjetno se bo komu zdelo to nesprejemljivo, ampak vama toplo priporočam, da na začetku kak dan poskusita, pa bosta videla, če bo to sploh vama in vajinim sončkom sploh to ustrezalo... tako kot sta, sta še vedno lahko ;)

Če si bosta dovolila kak večer uživat, sem prepričana, da ga bosta že znala prijetno izkoristit.
Lep dan obema,
Anaya
Default avatar

Anaya

Pozabila sem omenit, da sta naši deklici malce starejši (2 in pol ter 5 in pol let) in da če bi bili mlajši, bi verjetno izkoristila le sem in tja kakšnega... morda enega na mesec?

Začeli smo lani in upam, da se ne bomo še kmalu naveličali :)
Lep ponedeljek vsem,
Anaya
Default avatar

mačkon

Savna, squash, kino, večerja, klepet s prijatelji, pohajkovanje kar tako... ...minimalno enkrat tedensko.

lp
mačkon
Default avatar

Anaya

To, mačkon... sem bila že kar v skrbeh, da sva edina ;)
Kadar sva imela hudo slabo vest, naju je moja taščica "potolažila", da otroci od povoženih, čisto zmozganih in brez volje staršev ne bodo imeli dosti :)

Kot cuker na rano, vam povem he he,
Anaya
Default avatar

barbi

enkrat na mesec kakšna večerja ali kino, kakšna žurka pri prijateljih - kaj več pa ne.
prebrala sem mačkonov post, pa se kar malo čudim: kaj ni mali mačkonček še čisto majhen? no ja, nekateri pač ne komplicirajo. blagor jim za tako življenje.
Default avatar

Uršula

Tudi midva s pridom uporabljava našo babico in tako ugodimo vsem... nama da se malo sprostiva in babico ki z tamalo neizmerno uživa... vsak si pač naredi po svoje lepo.... pa saj ni treba da gresta v kino, po moje bo že en večerni sprehod dovolj, da postaneta malo romantična in se prihahljata domov.
Jaz sem absolutno za to, da si kaj privoščimo tudi potem ko imamo otroke, s tem mislim aerobiko, kino, savno in tudi potovanja v dvoje brez otrok, midva sva bila po treh dneh Pariza (darilo sva si podarila ob koncu porodniške) spet čisto zaljubljena... saj pravim vsak si naredi po svoje lepo življenje in mi trije (zaenkrat smo samo trije) ga uživamo 100%...

privošči si, lp, Urša

p.s. Barbi, po moje si večino žensk želi da bili njihovi moški kot mačkon... po moje tudi ti...
Default avatar

mačkon

Je nekoč bil čisto majhen, sedaj pa ima korenjak že polne tri mesece za sabo :-)

lp
mačkon
Default avatar

Kitty

Midva tudi! 5,5 leta in skoraj 8 mesecev! Sam naš se doji samo zjutraj in zvečer, pa še to se danes zjutraj ni hotel :(((
Default avatar

Pejka

Anaya pozdravljena, mi mogoče posodiš tvojo taščo :))) ?
Default avatar

Anaya

Hojla Pejka!

Hahahaha, si me nasmejala :) Veš, da bi ti jo mogoče še res odstopila za kak večer, če bi se dalo...
Kako pa je z vama? Si kaj privoščita, ali nimata babice (taščice) oz. z njo nista najbolj zadovoljna?

Lep dan,
Anaya
Default avatar

mišmaš

Barbi, ti pa res nimaš pojma!
A ne veš, da je šel mačkonček prvič v varstvo k babici že na poti iz porodnišnice?
Ja ja, tako se to dela, če si taprav!
Zato bo pa pri 3 letih tudi že sam počakal doma kak teden, da se tastara dva medtem naužijeta drug drugega...

Mi drugi, Uršula, se bomo pa požrli od zavisti!
Default avatar

jasna

Naš taveliki je oktober 1997, mali julij 2002. Pa lep pozdrav!
Jasna
Default avatar

Anaya

Imava, imava pa kaj ko sta tako zelo zaposleni.
Default avatar

mačkon

he he he...

mačkon
Default avatar

Anaya

ups, Pejka, tale zgornji post pa ni bil moj, ampak sklepam, da namenjen meni, ane? ;)

Lp,
Anaya
Default avatar

Pejka

Imaš prav, sem malo č......, po slabo prespani noči :-)
Default avatar

bibijana

Če je v resnici tak....

Moderatorji

mag. Nataša Durjava , EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka
durjavaN
prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije
Zavod Pogled
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic