marsikaj me muči in žalosti
Vedno znova se vsak dan vračam k že utečenim mislim o nosečnosti. Zdi se mi, da je na vsakem vogalu nova nosečnica, samo jaz nisem med njimi. Mučijo me moja leta (25-26 let) , saj zda moje vrstnice najbolj rodijo.
Koliko ste ve dekleta kaj stare, ki ste na tem forumu?
A sem pozno začela z delanjem otroka?
Pri teh letih sem se jaz soočila z dejstvom, da pot do otročka ne bo lahka in čist brez vseh težav: preiskav ….navsezadnje tudi IVF-a. Danes pri skoraj 31-ih letih, po 5-ih neuspelih IVF-ih, imam še full volje in energije in vem, da se bom borila vsaj tja do 45-ga leta. In ni vrag, da nav ratal. Za vsak primer, greva še vedno lohk z ladjo v Albanijo in enga pripeljeva domov, ha, ha, ha!!!!!!!!
Brez skrbi, sreča je tud na tvoji strani!
Pa srečno Li Ann*
27- ravno ta mesec, poročena tri leta in do lani sploh nisem razmišljala o otrocih. Živela, žurala, uživala, itd. Leta in leta pazila, če ne bi šlo drugače bi tudi dva kondoma dala gor, sam da bi blo res sigurno. Ja, kaj pa zdaj ? Življenje se tok hitro obrne. Zdaj pa že leto NIČ. Zdaj pa je res panika, a ne ? Zato se ti čist nič ne sekiraj. Tudi od naše klape so že vse rodile, nekateri imajo že dva. Letos sva šla sama smučat, ker še tiste, ki niso še bile mamice so v pričakovanju.Toliko od mene. Saj to ni tolažba, ampak imaš še čas. Prvo ti tolko let tumpajo, da ne smeš, pol pa bi dale najraši glavo skozi zid, a ne ?
:))
Flora, jaz sem se pri 27 poročila, pri 29 ugotovila, da nekaj ne štima, zdaj sem frišna 32 letnica in me sploh ni strah let. Vse moje prijateljice imajo že otroke in s tem sem se že sprijaznila in tako sedaj lažje živim in se s tem niti ne obremenjujem več.
Če meniš, da ne gre in ne gre, obišči zdravnika, da boš lepo v miru opravila preiskave in nato po potrebi ukrepala (in mož, seveda!). Vztrajaj in ne obupuj, ker je na vrhu hriba vedno darilo. Ene so hitro na vrhu, ene pa počasi puzamo, se vmes malo ustavimo, ampak darilo nas pa vseeno čaka. Ni vrag! :)))
Flora, jaz sem se pri 27 poročila, pri 29 ugotovila, da nekaj ne štima, zdaj sem frišna 32 letnica in me sploh ni strah let. Vse moje prijateljice imajo že otroke in s tem sem se že sprijaznila in tako sedaj lažje živim in se s tem niti ne obremenjujem več.
Če meniš, da ne gre in ne gre, obišči zdravnika, da boš lepo v miru opravila preiskave in nato po potrebi ukrepala (in mož, seveda!). Vztrajaj in ne obupuj, ker je na vrhu hriba vedno darilo. Ene so hitro na vrhu, ene pa počasi puzamo, se vmes malo ustavimo, ampak darilo nas pa vseeno čaka. Ni vrag! :)))
Ej, draga moja Flora. Vem, da je grozno, ko čakaš in čakaš, pa ne dočakaš tako želene nosečnosti. Zdaj se ti morda tvoja leta res zdijo neznansko vidoka, ampak jaz jih imam 42, pa sem še vedno polna optimizma. Torej časa imaš na pretek, če bo le volja. Kljub temu pa pojdita malo na ogled k zdravnikom, kajti če se začnejo preiskave, pa res začne zmanjkovati časa.
Želim vama čimprejšnjo naravno nosečnost.
Lp, Junona
No jaz sem 27. Skoraj eno leto sva se trdudila. Potem je končno prišla črtica. Bila sem tako srečna kot nikoli v življenju. Žal se je to kočalo že čez deset dni. Začela sem krvaveti in na UZ so mi ugotovili, da imam prazno gestacijskovrečko. Bilo mi je zelo hudo, saj so hormoni delovali kot pravi nosečnosti in tudi telo se je tako odzvalo. No sedaj nekaj mesecev nič, ker se bojim ponovnega razočaranja. Mislim, da motam, tudi psihično ozdraveti ter se ponovno podati v boj.
Flora ne se preveč sekirat, saj nam bo uspelo. Mora nam.
lep dan F.
Flora, kot so te že ostale potolažile, še ni panike. Imam 40 let, ter sina starega 14. Zase pravi, da je hormonski otrok, narejen iz ljubezni z izdatno podporo Klomifena. Sedaj pa tudi Klomifen ne prime. Oba sva O.K.
Vendar…………upanje je 3/4 življenja, ter res zadnje, kar nam nekdo lahko vzame. Kar pogumno v boj.
Veliko sreče. Blanche
O Nevenka, lepo te je spet brati. Ja, sem spet malček črnogleda ja. Ampak me je moj G spet malček prestrašil. Sicer je verjetno bolj sam s seboj govoril, ampak ko sem mu pokazala slikico od UZ, je rekel, da leži gest.vreč.malček bolj na sredini kot je to običajno in da bomo naslednji teden videli ČE bo plodek noter. Kako naj bom pri vsem tem popolnoma vesela in brez skrbi. Mogoče res pretiravam, a takšna pač sem. Je s tabo kaj novega?
Ravno včeraj sva se z možem pogovarjala, kako je vse krivično. Toliko časa se nekateri trudimo, potem pa, ko končno rata, si stalno v strahu kaj bo, ker veš, kakšni problemi obstajajo. Nekateri pa bum zanosijo in sploh ne vejo za nobene probleme. Ja, srečni tisti, ki jim je to dano.
Ne, saj nisem tako zelo črnogleda. Sem vesela, a v veselju je tudi strah.
Lepo sončen dan vsem!
Drage moje, zapomnite si: Kdor upa, vztraja, kdor vztraja, zmaguje.
Jaz sem že dvakrat zmagala. Poročila sem se pri 25, pri 26 še ni bilo nič, potem diagnoza, na 27. rojstni dan že ET, ki je uspel. Potem je pa po dveh neuspelih postopkih v tretje spet uspelo. Mogoče se bomo odločili še za enega.
Veliko zmag vam želim.
Ej, veš kaj se meni zdi? Da je ta tvoj G en velik pesimist. Pa kaj ti sploh govori takšne zadeve! Če,če,če…Tomaževič ni nič komentiral, da bi bilo kaj čudnega. Namesto, da bi ti rekel kakšno spodbudno besedo, te takole neosnovano plaši. Takole ti bo na vsakem UZ kaj našel, kar “odstopa” od tistega kar piše v knjigi. Poskusi odmisliti kar ti je rekel (saj tudi prvič ni nič videl na UZ, Tomaževič pa je). Vem, da je težko, ampak tako ali tako ne moreš narediti nič, če je že kaj narobe.
Lp
N.
33 let, 7 let se matrava.
Mi je pa ravno včeraj mož povedal, da je delal pri neki stranki in ker je pogovor slučajno nanesel na probleme z plodnostjo, mu je ta povedala, da je zanosila po 18 letih čisto naravno, čeprav je dala vse živo skoz( tako kot me).
Aja, pa rekla mu je , da dokler kao moje telo ne bo zrelo, za materinstvo nimava šans.
Zdaj me pa spet malo skrbi kaj hudiča je s to zrelostjo, ker sem se spomnila, da sem enkrat nekaj o tem že brala, pa sem na to že pozabila.
LP!