Starševstvo in vzgoja

Odgovarjajo: mag. Nataša Durjava, EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka • prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije • Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

ntegracija otrok s posebnimi potrebami

Default avatar
Pon 03.04.2006 v DELU

Med drugim izjavi minister Zver:

...Tudi integracija otrok s posebnimi potrebami je za nekaj milijard tolarjev podražila storitev, pri tem pa imamo za to usposobljene posebne zavode – tudi to je bila tudi ena od nedomišljenih sistemskih sprememb....

Kako starši gledate na integracijo?
Default avatar
Se vidi, da se ministru s taksnimi problemi nikoli ni bilo treba ubadati. Lepo, da ima zdrave otroke, vendar na ta racun zivi tudi v blazeni nevednosti.
Default avatar
Resnica je ta, da je v posebnih zavodih otrokom na voljo dovolj usposobljen kader, kar za redne šole ne velja (vsaj ne povsod).
Zakaj starši otroke s pp ne želijo vključiti v posebne zavode?
Mogoče zaradi nalepke poseben?

Pravijo, da otroci s pp v rednih oddelkih bolje napredujejo, ostali otroci pa se naučijo sprejemanja drugačnosti.

Res pa je, da ta integracija za vsako silo pomeni precejšen odliv denarnih sredstev.
Default avatar
Zakaj sama podpiram integracijo otrok s pp?
Zato, ker posebni zavodi niso v vsakem kraju in to v mnogih primerih pomeni, da so otroci ločeni od svojih staršev med tednom, čeprav si tega oboji ne želijo.
Predstavljajte si sebe in svoje otroke, da bi skozi vso osnovno šolo skupaj preživljali samo vikende.
Z integracijo otrok v običajne OŠ omogočajo staršem in otrokom, da lahko živijo družinsko življenje. Mislim, da si ti otroci ravno tako zaslužijo ljubeče družinsko okolje, ki jim ga še tako vrhunski zavod ne more nuditi, hkrati pa jim je omogočeno izobraževanje.
Tudi 24 urna oskrba v posebnih zavodih ogromno stane, več kot dodatna pomoč v OŠ in izobraževanje učiteljev.

Če se bo zaradi tega zmanjševala potreba po posebnih zavodih, naj prerazporedijo kadre v OŠ in dodatno zaposlijo strokovne kadre.
Default avatar
Menim !
Se popolnoma strinjam z vašo izjavo.
Sama imam otroka s PP vključenega v redno OŠ v domačem kraju.
Pa lep dan !
Default avatar
Popolnoma se strinjam z vašimi stališči.
Sem mama otroka s PP.
Tudi moj otrok obiskuje šolo v domačem kraju. Da o socializaciji otroka ne govorim, kaj šele o izkušnji ostalih otrok , ki so v stiku z njim.

LP, Vesna#.
Default avatar
Jaz pa bi rada dodala, da je pojm "otrok s posebnimi potrebami" zelo široko zastavljen pojm, ki pa ga nova zakonodaja dokaj natančno opredeljuje.
Sama sem mati 8-letnika, ki je hiperaktiven in zaradi tega spada v omenjeno kategorijo otrok. Hodi v redno osnovno šolo (devetletka), je nadpovprečno inteligenten in ni gibalno oviran. Ima pa, zaradi svoje hiperaktivnosti, določene posebnosti, kot je npr. slabša in krajša koncentracija, momentalna pretirana čustvenost in želja po "biti v središču pozornosti".
Kot "otroku s posebnimi potrebami" so mu pedagogi sestavili poseben učni načrt, ki vključuje daljši čas pisanja testov ali spraševanja, manjši obseg učne snovi pri testu in določene dodatne "aktivnosti" pri nekaterih predmetih, pa tudi za nekaj ur tedensko so mu dodelili specialnega pedagoga pri splošnih predmetih.
Jaz sama pa sem zahtevala, da je ta učni načrt samo "rezervni načrt", v kolikor moj sin ne bi zmogel rednega učnega plana. Kajti glede na to, da so testi pokazali, da je nadpovprečno inteligenten, se mi zdi nesmiselno, da se ga obravnava drugače kakor ostale otroke v razredu in v šoli. Veliko prebister je, da ne bi ugotovil, da se z njim dela drugače. In ko bi to enkrat ugovotil, bi ta sistem začel izkoriščati sebi v prid (manj dela in enak učinek). Pa tudi drugi otroci so dovolj pametni, da bi hitro ugotovili, da pedagogi mojega sina obravnavajo drugače in posledično bi ga izločili iz svoje družbe zaradi zavisti.

Kar vse skupaj pomeni, da sem proti temu, da se daje denar za tako stvar. Vsaj v nam podobnih primerih. Za kaj resnejšega pa se strinjam.
Default avatar
1. Katera storitev se je podražila za par milijard? Nobena storitev, ki jo poznam, ni tako draga. Če so se pa podražile storitve, pa naj pravilno napišejo! Ali je bila tukaj upoštevana inflacija?

2. Integracijo bolj podpiram kot šolanje otrok s posebnimi potrebami v "posebnih" zavodih, ker če so otroci s posebnimi potrebami v integraciji, lahko "zdravi" otroci pridejo v stik z njimi in se od njih marsičesa naučijo: naučijo se sprejemati drugačnost, naučijo se pomagati bližnjemu, naučijo se družiti z drugačnimi, ipd. Prav tako je integracija pozitivna za otroke s posebnimi potrebami, saj otroci, ki so v integraciji, nimajo občutka, da so manjvredni.
Default avatar
Samo kaj, ko je pa resničnost popolnoma drugačna. Ne govorit nekaj na splošno.
Default avatar
Kaj sem na splošno govoril?
Default avatar
Nobenemu ne repliciram. Gre le za mnenje, pogled učitelja, ki ga tu nisem zasledil..Se pa podobne izkušnje dostikrat izpostavijo ijo na "neformalnih" pogovorih učiteljev.
O tem je tekla razpava tudi na Forumu Šolskih razgledov. (priporočam ogled)
"Se strinjam , Jaka. Le malo bi Vas dopolnil.
Ob vsem naštetem, tudi inkluzija otrok s p.p. preživlja svojo temno, marketinško poglavje. Ob demografskem primankljaju so za ravnatelje šol in posredno učitelje žal postali ti otroci tržna niša. Kakor koli se to grdo sliši.

Vključitev teh otrok pomeni najprej zmanjšanje normativa v oddelku. Tudi o tem se le šepeta - manever z nekaj učenci (dijaki) s p.p. "reši" marsikateri program. En oddelek manj v jeziku šolskega menedžmenta pomeni učitelj in pol preveč.
Z odločbo (mislim da Zavoda, ki postaja zavod s p.p) hkrati lahko "zagotovi" nekaj manjkajočih ur v osnovnih šolah. Kolikor mi je znano ure preprosto štejejo v realizacijo kot vse ostale.

V srednjih šolah se pravljica o uspehu in motiviranosti konča. Vsej silni človečnosti navkljub. Sicer se zmanjša normativ, dodatne (predpisane) ure pa učitelju NE štejejo v realizacijo. Tako pride do absurdnih primerov, da Zavod odredi srednjim šolam, denimo, 2 uri specialnega pedagoga. Ob tem učitelju seveda ne moremo izplačati niti prevoza na delo. Kdo, vas vprašam, bi poučeval, in za to še več plačal kot prejel?

Res smo učitelji, ko gre za našo ..., raje tiho. Obstajajo pa izjeme, pogumni kolegi, ki jih najraje preslišijo mediji in politiki (itak slišijo le še drug drugega).
S ponosom se spomnim oš - učiteljice na razvpitem slavističnem kongresu. V imenu človečnosti, ali pa le zaradi hladnih poslovnih razlogov, so ji v razred integrirali mladeniča z lažjo psihično motnjo. Ne spomnim se več diagnoze, dobro pa vem, da je govorila o bolezni, značilni za kriminalce. Ta otrok je vsake toliko časa prijel mizo in začel z njo tolči ob tla. Doslej ga je vedno uspela pomiriti. Vprašala pa je, kdo bo odgovoren, ko ga prvič ne bo uspela in bo zamahnil po sošolcih?

Na okrogli mizi TVS se boste morda spomnili strokovnjakinje (imena ne vem), ki je govorila o velikem številu otrok, ki imajo v odločbi napisano, da zmorejo "zgraditi piramido". Tudi in predvsem na podlagi mnenja ŠOL. In ko se izkaže, da temu ni tako, dostikrat ostanejo celo brez invalidnine. V skladu z odločbo pač!

Razmislimo torej še enkrat o tej naši človečnosti in na drugi strani o marionetni eksistenčni odvisnosti. Razmislimo, spoštovani, kdo ima sploh interes stvari postaviti na svoje mesto. So to starši otrok s p.p., so to ravnatelji ali učitelji? In predvsem, ali jih ni le za vzorec?

LP Marko"

Moderatorji

mag. Nataša Durjava , EAGT geštalt izkustvena psihoterapevtka
durjavaN
prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije
Zavod Pogled
Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic E-posvet