V devetletki naj bi konec tretjega oz.l v začetku četrtega razreda izbirali nadarjene otroke. Kaj bodo z njimi počeli, ne vem, niti tega ne, kako takšni izbori potekajo (na osnovi česa).

Pred časom sem našel na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo en dokument, ki je govoril na to temo, žal dokumenta nisem shranil, spletne strani pa so prenovili, dokumenti pa naenkrat niso več dosegljivi (ali pa jih samo jaz ne najdem).

Ali kdo kaj ve na to temo? Kako poteka izbor nadarjenih otrok, na osnovi česa se nadarjenost ocenjuje, kakšna je pri tem vloga staršev, ali bodo ti otroci deležno kakšnih dodatnih ur pouka (pač glede na njihovo nadarjenost)…?

Nadarjeni otroci… Ja. Moja hčerka (sicer hodila v osemletko, sedaj pa že končuje gimnazijo) je proti koncu osnovne šole dobila povabilo na testiranje za Zoisovo štipendijo. Šla se je testirat, in kot pričakovano, štipendije ni bilo. Sicer sva bili malo razočarani, saj bi tisti denar krvavo potrebovali (avtobus, internat, malica, knjige, 4 otroci v družini…), a smo se z rezultatom sprijaznili. Ni pa mi šlo v račun, ko je štipendijo dobila sosedova hčerka, ki celotno osemletko ni naredila ničesar kot pa dober uspeh, moja hčerka pa z odličnim uspehom pobrala vrsto zlatih in srebrnih priznanj. Poleg tega pa sem izvedela, da so se mnogi starši, katerih otroci prav tako niso bili izbrani, kasneje pritožili; njihovi otroci so šli na ponovno testiranje in bili v drugem krogu izbrani za Zoisove štipendiste.

Ti “nadarjenci” v tem sistemu ne bodo deležni nikakršnih dodatnih ur pouka, tretirani bodo kot ostali, večina denarja bo šla za potrebe otrok s posebnimi potrebami.

Približno vem, kako to poteka v 7., 8. r.
učitelji predlagajo učence, pri katerih opažajo, da pri kakem ali vseh predmetih, področjih izstopajo. Predlog utemeljijo. Sledi dolg vprašalnik za posameznega učenca, ki ga izpolni rzrednik in posamezni učitelji. Učence se testira. Seveda nič brez vednosti staršev. Šolski svetovalni delavec opravi pogovore s starši. Izbira je rezultat opažanj staršev, učiteljev, testa, svetovalnega delavca. Delo z nadarjenimi lahko poteka v obliki projektnega dela, seveda pa pomeni dodatno delo tudi za otroka.
Pri običajnem delu v razredu je odvisno od učitelja, koliko dejansko upošteva nadarjenost in delo otroku prilagaja. Pri nas je pač tako, da je za učence z znižanimi sposobnostmi dobro poskrbljeno, za nadarjene pa, žal, ne. Čeprav so oboji “učenci s posebnimi potrebami”. Pri delu v razredu pogosto zmanjka časa za nadarjene na račun slabših učencev, ki imajo odločbo o prilagojenem delu. Večje sposobnosti bi morale pomeniti tudi več in zahtevnejše delo.

Moja hčerka je bila testirana v začetku 4. razreda devetletke. Predlog pride s strani učiteljice prve triade in nekaj doda še učiteljica tekočega leta.

Pišejo dva testa. En test je logičen, drugi test je v smislu besedilne nadarjenosti. Pri logičnem nadaljujejo nize, vstavljajo manjkajoče slike,… Pri besedilnem pride v poštev predvsem koliko imajo domišljije in kako so komunikativni. Potem pa ocenjujejo še likovno nadarjenost-to predlagajo učiteljice na podlagi otrokovih izdelkov.

Hčerka je bila spoznana za nadarjeno na logičnem področju in na likovnem področju. Kaj to pomeni? Nič drugega kot to, da pač gre na kakšno dodatno tekmovanje iz MA, če je kakšen likovni natečaj jo vključijo zraven.
tako je bilo nam razloženo. Dejansko pa ti testi samo potrdijo to, kar starši že vemo, saj svojega otroka zelo dobro poznamo.

Hčerka se na te teste ni nič pripravljala, pravzaprav ji je bilo vse odveč in na koncu smo jo komaj pripravili, da je sploh šla. Saj pravzaprav sploh ne vem, če se dobijo kakšne naloge.

LP, Meti

ne mešati testov za Zoisovo štipendijo in testov za nadarjene v OŠ.
TO NI ISTA STVAR!!!!!

Za Zoisovo štipendijo so odgovorni na zavodu za zaposlovanje.

Za nadarjene v OŠ pa strokovna ekipa šole, ki jo določi ravnatelj. Seveda je glavni koordinator na šoli svetovalni delavec s pomočjo ostalih učiteljev šole.

Otrok v oš lahko kaže nadarjenost na enem ali več področjih. če je nadpovprečno nadarjen samo za eno stvar, na ostalih pa povprečen, rečemo da je talentiran.
Nadarjenost pa je tista stvar, kjer je otrok nadpovprečno nadarjen na več področjih. ta področja pa so:
*glasbeno
*motorično – šport
*jezikovno
*…….

če pa vas zanima kaj več, napišite v iskalniku nekaj vam poznanih šol v bližnji in daljni okolici, kjer o teh stvareh piše zelo veliko.

lp

Tako je kot piše nat 75, potem pa je starše in otroke povabila psihologinja, ki je vprašala , če se strinjamo, da otrok sodeluje v v programu nadarjenih. Vprašala sem, kaj bo to ( mogoče dodatne ure angleščine, ki jo sami plačujemo ali šolnina za glasbeno, ki jo plačujemo že 7. leto ali kaj pdb.) Ne, denarja za to pač ni. Lahko bodo sodelovali pri dodatnih projektih, izdelovali plakate za šolsko oglasno tablo, pisali za šolsko glasilo …) skratka več ur in več dela, ki ga je itak preveč v 9. razredu poleg rednega pouka in tekmovanj … Nič ne bo – smo sklenili in odšli in nam ni žal. Zakaj dodatno obremenjevat otroka, če nima nič od tega.
Zoisov test je pa malo slabše rešila (3. skupina!?) in ji prav nič ne pomagajo odlične ocene in priznanja. Zoisovo štipendijo pa lepo vlečejp 15 let lenuhi, ki jim je uspelo dobro rešiti test ali pa otroci od učiteljev, ki dobijo še en dodatni test, ki je nekoliko lažji. Preverjeno … pozanimajte se.

Zoisova štipendija je pač štipendija za najsposobnejšo skupino otrok v državi, ki naj bi jih podpirala na njihovi izobraževalni poti (gre za 3% najbolj nadarjenih otrok, kar pomeni, da malo manj nadarjeni seveda odpadejo). Ni štipendija za socialno ogrožene (za to imamo republiške) in ne za marljive in delovne otroke (mogoče bi jo potrebovali tudi taki). Test baje v resnici zelo uspešno izbira nadarjene.

To, o otrocih učiteljev pa je naravnost smešno. Lažji dodatni testi ne obstajajo, možno pa je, da mislite na dodatne teste, na katere Zavod za zaposlovanje pokliče otroke, ki so se uvrstili v mejno skupino (med 3 in 5%) in morajo tam reševati še dodatne naloge, ki dajo potem dokončen uvid v otrokove sposobnosti (besedne, številčne, prostorske…). Tisti, ki ta dodatni test rešijo zelo dobro, so potem uvrščeni med 3% najsposobnejših, če ga ne, pa pač ne dobijo Zoisove štipendije.

Zanimivo, kako neosnovane in nepreverjene govorice hitro krožijo med zavistnimi ljudmi. Vaša “preverjena” informacija se je njbrž nanašala na določenega otroka, ki je bil tako kot ostalih 100 poklican na izpolnjevanje dodatnega testa, ki pa je bil zgolj slučajno učiteljev otrok. Lahko ste prepričani, da na testih ni napisano, kdo je učiteljev sin ali hči in da je to zadnja stvar, ki bi se ji šli delavci v Zavodu za zaposlovanje izpostavljati in s tem ogroziti svoje delovno mesto. Drugič se raje pozanimajte podrobneje, če vam te stvari ne dajo miru, kot da vsevprek obtožujete samo zato, ker pač vaša hči za razliko od kakšne njene ne preveč marljive sošolke ni dobila Zoisove štipendije.

Moja hči je marljiva in dovolj denarja imamo, da ne potrebujemo republiške štipendije. Nisem nevoščljiva. Dejstvo je, da je sistem čuden in verjetno nepravičen, ker kakšnih 10% od izbranih 30% genijev potem “bluzi” in dela toliko, da lahko še dolga leta pridno črpa vir sredstev. Zadeva s testi je izvedljiva in se tudi izvaja (ne povsod?!). To mi je zaupala svetovalna delavka (moja sestra), ki vodi testiranje na določeni šoli …
Zaupne zadeve, ki vseeno pricurljajo ven. Tudi otroci se dobro poznajo med sabo in dobro vedo, kdo kaj zmore.
Mogoče gre tudi za mejne in malo manj obetavne primere,vendar se zato marsikateri priden, odličen učenec poslovi od denarja na račun nekoga, ki mu je uspelo rešiti test, prej in potem pa nič.
Tudi podkupljivih zdravnikov ni, pa vseeno so in se dogaja. Ni vse tako kot piše v pravilniku. Saj veste – luknje..

Otroci, ki dobijo Zoisovo štipendijo, ne morejo kar “bluziti”, ker jim ob nedelu in neuspešnosti štipendijo odvzamejo. Uspeh morajo imeti najmanj DOBER v srednji šoli, zadostni in neuspešni štipendije ne prejemajo. Da pa kakšen Zoisov štipendist rine tisto trojko, ko bi lahko dosegal odličen uspeh, pa je njegova stvar -pač dobi toliko nižjo štipendijo. Kot sem že rekla, ne gre za nagrado marljivim, pač pa sposobnim učencem. In nikjer ni nobene garancije, da bodo v srednji šoli marljivi učenci tako marljivi tudi pri študiju. Tako kot je ni za sposobne in nadarjene. Vendar pa se marljivost in delovnost zelo težko testirata – za razliko od testa sposobnosti. Odlični v osnovni šoli pa so lahko oboji. Kakšna bi bila torej vaša ideja o testiranju delovnih in marljivih? Ali bi ukinili štipendije tudi tistim štipendistom, ki bi bili dobri in prav dobri? Štipendija torej samo odličnim? Obstajajo študije, ki dokazujejo, da se na fakultetah bolje izkažejo tisti, ki v srednji šoli niso bili odlični.

Da se dogajajo prevare s testi, sicer težko verjamem, ampak če vaša sestra – svetovalna delavka – kaj ve o tem, bi bila njena dolžnost, da bi o zadevi obvestila nadrejene, ne pa da o tem razpreda na družinskih piknikih. Kar počne, je izrazito nestrokovno. Tudi jaz sem namreč svetovalna delavka in če bi kaj takega slišala in vedela, kje se to dogaja, bi prav gotovo urgirala in o tem obvestila pristojne. Nemudoma. Pa otroci učiteljev ali kakšni znanci in prijatelji gor ali dol.

A res…moja mami je celo življenje delala v tovarni, bila samohranilka, jaz pa sem dobila Zoisovo štipendijo in dokončala fakulteto…kako pa to?

Suzy, štipendijo dobijo tudi taki, ki jo zaslužijo. Verjetno si ti med njimi.
Tvoja nadarjenost pa nima nič skupnega z mamino izobrazbo in delom v tovarni oz. socialnim statusom. Za to so republiške štipendije in bi ti najbrž lahko dobila ali eno ali drugo.
Vsi pa si želimo čim več poštenih igralcev, le kaj, ko je v igri denar.

Daj agnes ne bodi fauš, da tvoj otrok nima Zoisove štipendije. Pač ni tolk sposobna. !!!!!!!

Čakaj, čakaj, ne mešaj pojme priden in marljiv s pojmom nadarjen.
To sta dva, včasih tudi nasprotna si pola.

“10% od izbranih 30% genijev potem “bluzi” in dela toliko, da lahko še dolga leta pridno črpa vir sredstev”

Kako pa veš, da jih ena tretjina to počenja? Na podlagi kakšnih poglobljenih raziskav? Ali pa iz tebe govori gola nevoščljivost? Že beseda “genijev” ima pri tebi porogljiv ton. Tako kot če bi jaz rekel, da “pridne mravljice” pač niso deležne Zoisove štipendije, pač pa samo nadarjeni otroci. Kar pa tvoja hči očitno ni – je pač marljiva. Sprijazni se že končno s tem, da ni oh in sploh in privošči tistim, ki so.

Ne gre za mojo hčerko.
Govorim tudi za moje sošolce, za otroke znancev in nenazadnje tudi za sodelavce. Med njimi sta tudi 2 štipendistki , ki s svojo inteligenco ne pomagata ne podjetju ne človeku. Imeli sta srečo, da sta odlično rešili test in nič drugega.Sistem je nepravičen in to trdijo mnogi. Ne bom več razpravljala in konec debate. Vsak naj misli, kar hoče.

Agnes, nista “imeli sreče”, da sta dobro rešili test. Saj ni odvisno od sreče, če rešiš test sposobnosti dobro, madona. Če pa ne pomagata, pa pač ne pomagata, saj tudi kakšen, ki ni dobro rešil testa, ne pomaga drugim, je pa marljiv in priden in odličen učenec.

Mešaš vse vprek: pridnost, inteligentnost, pomoč drugim…

Zoisova štipendija ni pomoč osebnostno zrelim in altruističnim ljudem, niti tistim, ki so pridni in marljivi. Je samo za NADARJENE, torej sposobne mlade ljudi, kako pa svojo sposobnost izkazujejo, pa je njihova stvar, hvala bogu. Pika in konec.

Pred 15 leti je bilo takole: razredničarji so v 8. razredu predlagali nekaj učencev, ki so po njihovem mnenju in glede na dosežke na raznih tekmovanjih, bili nadpovprečni. Takrat je bil prvi pogoj tudi srebrno priznanje (ker je bila še Juga, je to pomenilo republiško tekmovanje, danes je temu enakovredno državno). Ena od takih sem bila tudi jaz in povabili so me na Zavod za zaposlovanje, kjer me je ena gospa testirala (iz različnih področij – ni šlo toliko za znanje, kot pa za logiko, razumevanje ipd., skratka niso bile stvari iz šole). POtem so očitno ugotovili, da sem res nadarjena in mi dodelili Zoisovo štipendijo.

To z otroki učiteljev je larifari.

Drugače pa Zoisovo štipendijo dobi le 3% otrok, nadarjenih pa se evidentira nekje 10% celotne populacije.

Ponavadi teh 10% potem tudi opravlja te teste za štipendijo, ampak dobi jo pa le špica – tisti, ki so teste dobro rešili. Ponavadi pa to niso tisti odličnjaki, ki so odlični s tem, da trdo delajo.

Agnes, naj te potolažim. Če je tvoja hči marljiva, delovna, pridna, ima vse možnosti, da bo dokončala fakulteto. Kdor je samo brihten, se mu zna zgoditi, da je ne bo. Bo pa imel Zoisovo štipendijo.

Glede testiranj, takih in drugačnih povem eno zgodbico – v 4.letniku srednje šole so mi glede na rezultate testiranja smrtno resno postavili vprašanje – če grem študirati matematiko, ker da sem rešila nalogo, ki je ni na šoli zadnjih 10 let nihče…. sem skoraj dol padla, matematika je bila ta zadnja stvar, ki bi jo šla študirati… se mi je zamerila že v 5.razredu, ko sem jo imela 4, vse ostale predmete pa 5….

mimogrede, Zoisovo štipendijo sem tudi imela in doštudirala pravo pri 24h…. in od tistih, ki jih poznam (5 s to štipendijo) so vsi zelo hitro končali, sicer pa zavod vsako leto izda zbornik Zoisovih štipendistov (vsaj pred 8 leti ga je) in se marsikaj vidi….

L