Zdravilo za "izboljšanje zbranosti-koncentracije"
Živio!
Moj sin z blažjo obliko cerebralne paralize obiskuje prvi razred redne devetletke. Drugih težav, razen gibalnih, v glavnem nima, so nas pa zdravniki opozorili, da utegne imeti kar nekaj težav z zbranostjo pri vsakdanjih obveznostih, kar bi lahko bilo moteče tudi za okolico. Napovedali so uporabo zdravila za pospeševanje-povečanje koncentracije (žal se ne spomnim imena zdravila), ki menda daje zelo dobre rezultate in naj ne bi imelo stranskih učinkov ali celo povzročalo odvisnosti.
Ali ima kdo kakšne izkušnje s tem?
Zelo bom vesela vsakega odgovora.
LP,
Karmen
Pozdravljena!
Evo informacije iz prve roke: res obstajajo tablete za pomoč pri koncentraciji. Moj srednješolec jih jemlje slaba dva meseca in moram reči, da sicer revolucioanarne spremembe v tem času nisem zaznala, je pa neprimerno boljše, kot je bilo. Predpisali so mu jih na Centru za pomoč mladostnikom na Gotski ulici (po temeljiti medicinski obdelavi, seveda). Imena se pri najboljši volji ta hip ne morem spomniti, ti pa lahko sporočim, če želiš.
Stranski učinki so bili le prvih nekaj dni (zaspanost, plesanje črk pred očmi), potem pa so izginili. Všeč mi je bila trditev psihologije, da se tudi ona tu in tam poslužuje tega pripomočka, kadar ima pred seboj zahtevno nalogo, ki zahteva maksimalno koncentracijo.
Lep dan ti želim,
Modra
Je mogoče Ritalin? Če tvoj sine zaenkrat nima težav, ampak zdravniki PREDVIDEVAJO, da jih utegne imeti, mu nikar ne dajaj kakršnihkoli tablet za povečanje koncentracije. Sama nisem zagovornik takih terapij! Mislim, da se je potrebno z otrokom ukvarjati in ga ustrezno motivirati za delo. S tem ne mislim tebe kot mame, ampak predvsem učiteljice v šoli. Razmisli o vseh prednostih in slabostih uživanja tablet in ko boš prepričana, da je to tisto pravo, potem ukrepaj. Zaupaj sebi, saj vendar vsaka mama želi svojemu otroku le najboljše.
Lep dan še naprej!
Ker tudi sama nisem zagovornica teh zdravil, sem se najprej želela prepričati o teh zdravilih pri drugih, ki to zdravilo že uporabljajo ali ga samo poznajo.Ali ima mogoče kdo izkušnje, če pomaga kakšna druga alternativna medecina (npr. joga, bioenergija ali kaj podobnega pri težavah mojega sina.
Lidija! Mislim da imamo glede teh stvari enake poglede.Zato prosim, če še kaj veš o tej zadevi, da mi odpišeš.
Lepo pozdravljena.
Karmen
Če bo sin resnično imel probleme s koncentracijo svetujem, da poizkusite vse prej, kot tablete. Te naj bodo izhod v sili. In ne vem, kakšna je to psihologinja, ki sama uporablja te tablete, brez da bi imela težave z zbranostjo. Nad tem stavkom bi se jaz zamislila.
Skratka, kaj bi priporočala. Za najboljši učinek, se morate močno povezati s sinovo učiteljico in tesno sodelovati. Zaupati drug drugi. Obe bosta morali vložiti veliko truda in energije. Lahko poizkusite tudi z jogo (čeprav se bo verjetno zdela tako majhnemu otroku nesmiselna). Poizkusite s socialnimi igrami (prosite učiteljico za pomoč, teh knjig je v knjižnicah malo morje). Ena tako zelo prijetna je, da se vsedete z otrokom drug proti drugemu in eden premika dlani, drug pa mu sledi s svojo dlanjo (kot bi zgledal zrcalno sliko).
Predvsem potrpežljivost. Zavedanje, da otrok ni nemiren zaradi svoje lastne volje. Tega sam noče. Tudi njega ovira, še posebej, če čuti, da ga okolica zaradi tega ne sprejema.
Na praksi sem imela nekoč takšnega dečka. Tudi njemu so na Gotski dali Ritalin. Kljub temu z njim nisem mogla uspešno delati, dokler se nisem prepričala, da otrok ni nič kriv (torej je bila napaka v meni). Ko sem prepričala sebe, da nisva ne on, ne jaz kriva za situacijo, se je zgodila simpatija in povezala sva se. Čutila sem, da se trudi biti pozoren, da se trudi prisostvovati. Pa kaj, če je plesal med poukom? Pa kaj, če je plezal po klopeh? Važno je bilo, da ni delal tolikšnega nereda, da ni motil drugih.
Če potrebuješ še kakšno besedo vzpodbude kar povej. Predvsem pa veliko dobre volje, optimizma in dobrega sodelovanja z učiteljico otroka. Ona je na vaši strani, če boste vi na njeni, to vam zagotavljam.
Hoj!
Sama prav veliko ne vem o teh zdravilih, imam pa sodelavko, ki ima sina, ki so ga označili kot hiperaktivnega. Predpisali so mu Ritalin, vendar mu ga ona ni dajala. Vem, da je takrat prebrala veliko knjig o tem in se je na podlagi tega odločila, da tablet sinu ne daje. Tudi moja hči ima sošolca, ki mu učiteljica prvo uro pouka daje tablete. Zadnjič sem bila pri njih v razredu prvi dve uri, ker smo nekaj delali skupaj in moram ti povedati, da me je stisnilo pri srcu, ko ga je učiteljica poklicala in mu rekla, da mora vzeti še tableto. Prav zasmilil se mi je.
Zdravo!
Hvala lepa za spodbudne besede. Lahko rečem, da s sinovo učiteljico lepo sodelujeva in da za enkrat vse probelme še lepo sproti rešujemo. Vem, da bo z leti teh problemov vse več in da bo potrebno imeti za to ogromno potrpljenja in razumevanja.Ne vem, kaj naj strorim, ko dobi moj sin napad jeze (npr. se žogamo, a ker mu žogo ne podam točno na željeno mesto, se strašno rezjezi, vpije, se joka, skratka vedenje ni prijetno ne za ušesa, ne za okolico).Kako v takšnik trenutkih odreagirati,ker kljub prepričevanju in pregovarjanju je to jezo težko umiriti.
Pridejo trenutki, ko je z njim zelo težko, a že čez nekaj minut je čisto drug otrok.
Ker po vašem pisanju sklepam, da imate nekaj izkušenj s takšnimi otroci bi bila vseh nasvetov resnično vesela. Sama se želim potruditi, da bi s sinom čim lažje sodelovala in da bi si zaupala.
Ali bi mi mogoče predlagali kakšno literaturo,ki bi bila primerna zame?
Vašega odgovora se že vnaprej veselim.
Lep pozdrav.
Karmen