Med.Over.Net

Duševno zdravje

Odgovarjajo: Bernarda Dajčman, dipl. soc. del. • Špela Sečnik, delovna terapevtka

O pomenu duševnega zdravja, duševnih stiskah ter možnih izhodih iz njih.

Bernarda Dajčman , dipl. soc. del.

bernardadajcman

Špela Sečnik , delovna terapevtka

Špela Sečnik

Duhovna rast

Default avatar

Irena

Pocutim se tesnobno.
Ves problem je v tem, da se pocutim tako v situacijah, za katere bi zelela da bi sle mimo mene skoraj neopazno.
Veliko nervoze mi povzrocajo izpiti. Pa naj bo v primeru ko se ucim dovolj, ali pa premalo. Nikoli se ne zgodi, da bi zaupala vase. Vedno me je strah, da ne bom naredila. Ampak ta strah je iz moje strani utemeljen-mislim, da ne znam. Ne zaupam si popolno. Bistvo problema pa je v tem, da mi to jemlje potrebno energijo. Namesto da bi pri svojih rosnih letih uzivala v lajfu, me take stvari potrejo. Vse prevec kot bi me lahko.

Druga stvar je moja meja strpnosti. Sem oseba, ki zelo hitro zgubi zivce. Ce stvari niso take kot zelim, sem jezna...zivcna...vcasih na robu joka. Vendar je problem v tem, da s tem nenamerno prizadanem svoje bliznje. Tega pa si zelim najmanj. Pa cetudi se poskusam zadrzevati, da ne eksplodiram, preprosto pride dan, ko nimam energije niti za krotitev same sebe. Vse to pa je posledica mojega sekiranja. Za izpite..za zivljenje na sploh...za svoje zdravje..za svoje bliznje..stresno me potrejo tudi novice o smrti nekoga drugega, ki ga niti ne poznam. Kaj sele kaj hujsega...

Ker se zavedam, da sekiranje in naprestani notranji nemir slabi moje zdravje in morda tudi povzroca bolezni-depresija, rak... Si zelim, da bi to dokoncno premagala. Da me ne bi stvari vec toliko prizadele. Da se ne bi obremenjevala v 2. letniku, kje bom dobila delo s svojo izobrazbo. Da me ne bi potru zalosten film, v katerega se uzivim. Skratka rada bi si nekako malo bolj uravnovesila svoje zivljenje. Rada bi poskbela za svoje zdravje. Ker ce bom sedaj tako nadaljevala, bom cez par let zivcna razvalina. Moj cilj pa je drugacen-duhovna rast, mocna in srecna zenska.

Upam, da nisem prevec dolgo in siroko vse opisala.
Vsaka izkusnja ali nasvet je zelo dobrodosel.

Do naslednjic pa lep pozdrav :)

Aisha
Default avatar

ainoa

ne kontroliraj! stres je ponavadi posledica napacne predstave o samem sebi in prevelikega ega: moram biti najboljsi, najlepsi, najpametnejsi. superlativi, za katere mislimo, da jih moramo doseci, da bomo (naj)srecnejsi so tisti, ki v resnici povzrocijo stres (in s tem nervozo, jezo, slabo voljo ...) da bi dosegli vse te velike superlative, se nam zdi, da moramo imeti vse pod kontrolo, da se nic ne sme zgoditi brez nasega vedenja, volje, nadzora. seveda se pri tem nihce ne vprasa, kaj pomeni biti najboljsi (najboljsa studentka, najboljsa prijateljica, najboljsa zena, najboljsa mama ... - hej, dan ima samo 24 ur in ce smo 100% najboljsi vedno in povsod, pomeni, da smo non stop napeti, ker si ne pustimo napake in tako zbolimo, ali psihicno ali fizicno). v glavnem, zivljenje tece po svoje, bolj ko ga kontroliramo in skusamo ukrotiti, bolj bo zavilo svojo pot. sprosti se! uzivaj v zivljenju! strah ne obstaja! zivljenje tece, stvari se dogajajo in spreminjajo. bolj pomembno je biti res zadovoljen in zdrav kot najlepsi in najbolj pameten, ampak bolan.
razmisljaj pozitivno! pozitivne misli sprozijo pozitivno enenrgijo in odzenejo strah:)
lep dan
Default avatar

Mihaela, Ozara

Draga Irena.

V odgovoru na tvoje sporočilo bi rada najprej poudarila, kako pomembno je, da imaš najprej rada sama sebe in da se sprejmeš takšno kakršna si, kar pomeni da je potrebno poleg uspehov znati sprejemati tudi neuspehe.
Ljudje smo si po karakterju različni, velikokrat pustimo oziroma dovolimo, da naše življenje vodijo strahovi, ki pa so predvsem ovira na poti doseganja željenih ciljev in uspehov. Prav tako nam strah velikokrat odvzame zaupanje vase in lastne sposobnosti, kar izvira iz pomanjkanja samozavesti. vse to človeka obremenjuje in mu tako kot si tudi sama omenila jemlje veliko preveč energije.
Uživaj v svoji mladosti, čim več se pogovarjaj o svojih že doseženih uspehih, podeli jih z drugimi tako bodo dobili večjo vrednost, kadar pa se boš srečala z neuspehom ne zbeži stran, ampak se z njim sooči ter ga sprejmi kot izziv, kot izkušnjo iz katere se učiš za nadaljne življenje. Pogovor človeka razbremeni, zato se veliko pogovarjaj tudi o čustvih in strahovih katere omenjaš. Razmisli, kje je vzrok, da "izgubiš živce", nenehno "sekiranje" in napetost krhata zdravje človeka, zato misli pozitivno in se imej rada.

Lep pozdrav!

Andreja.

Moderatorji

Bernarda Dajčman , dipl. soc. del.
bernardadajcman
Špela Sečnik , delovna terapevtka
Špela Sečnik