BRONHITIS
Bronhitis je vnetje srednjih dihal (sapnic in njenih sluznic), najpogosteje kot širjenje prehladnega obolenja iz zgornjih dihal (nos, žrelo).
Če otrok nima astme, je Ventolin nepotreben, pomembno je čiščenje noska iin vlažne inhalacije ter pomoč pri izkašljevanju.
Akutni bronhitis
Bolezen je v več kot 90% povzročena z respiratornimi virusi in torej ne potrebuje antibiotičnega zdravljena, čeprav je ravno za to bolezen nepravilna uporaba antibiotika zelo velika. Pri veliki večini bolnikov je prisoten kašelj, temperatura pa je izjema in pomeni ali pljučnico ali pa influenco. Kašelj je praviloma neproduktiven, razen pri kroničnih pljučnih bolnikih s KOPB. Bakteriološka analiza izpljunka je potrebna le pri tej zadnji skupini bolnikov. Kašelj poskušamo ublažiti z antitusiki, v kolikor ima bolnik simptome bronhialne preodzivnosti, piskanje in s spirometrijo izmerjeno obstrukcijo, potrebuje tudi inhalacijski betamimetik. Bronhialna preodzivnost, ki spremlja tak bronhitis lahko traja tudi osem tednov. Pomembno je, da v tem času bolnika ne proglasimo za astmatika, saj ne gre za alergijsko vnetje v njegovih dihalih! (vir: )
Kako ločiti akutni bronhitis (ob prehladu) od pljučnice?
Anatomsko je ločevanje preprosto. Bronhitis zajame le zračna pota oz. bronhije in nikoli ne preide v pljučne mešičke oz. alveole, kar je po drugi strani seveda tipično za pljučnico.
Vendar so težave, ki jih ima bolnik z bronhitisom ali pljučnico, lahko enake: povečana telesna temperatura, kašelj, slabo počutje in težko dihanj, zato utegne razlikovanje med bronhitisom in pljučnico povzročati težave tudi zdravniku. Bolniki mi pogosto povedo, da jim je zdravnik ob takšnih težavah rekel, da imajo »začetno pljučnico«. To prevedeno pomeni, da zdravnik verjetno ni vedel, za kaj gre. In je seveda (žal) sledil predpis antibiotika.
Akutni bronhitis je v veliki večini primerov povzročen z virusi in bolniku s predpisom antibiotikov samo škodimo. Verjetno je največja nepotrebna poraba antibiotikov prisotna ravno v »zdravljenju« akutnega bronhitisa.
Po drugi strani pa bolniku, ki ima pljučnico, antibiotika ne smemo odtegniti. Celo odlašanje z uvedbo antibiotika se lahko maščuje.
Pljučnico zanesljivo dokažemo le z rentgenskim slikanjem pljuč, ki pa je potencialno škodljivo, drago in nam ter rentgenskemu tehniku lahko po nepotrebnem vzame čas. Povrh vsega normalna rentgenska slika pljuč ni povsem zanesljiv kazalec neobstoja pljučnice.
Kdaj torej opraviti slikanje pljuč? Odločitev je seveda v rokah zdravnika, ki pogosto ni lahka. Upravičeno pravijo, da je medicina poleg znanosti tudi umetnost.
(vir: )
lp
Tanč