Dobrodelni koncert za živali
zanimivo,
da se je pri zonzaniju, potem ko je prvega lastnika zadel infarkt (strela božja),
stanje v zavetišču obrnilo na boljše,
super,
namesto prinašalca naj raje objavijo sliko pasjega zavetiščnika,
nisem vedel, da so se pri oddaji in oskrbi živali poboljšali in da so tako aktivni,
BRAVO!, potlej obstaja upanje tudi druga zavetišča,
Jaz osebno imam s tem zavetiščem slabe izkušnje!Neko dopoldne bila je sobota sem tja odpeljala bolane mucke (mačja mati ni imela mleka).Srečala sem veterinarja ,ki pa mi je pomoč odklonil(čeprav je bil pred zavetiščem) kar ne bi naredil nobeden dober veterinar tako da sem potem po Celju iskala drugega veterinarja ki nam je pomagal.Ob tem se sprašujem kako lahko nekdo ,ki ni pripravljen pomagati nemočnim muckam ima zavetišče.LP
Jaz imam z njimi DOBRE izkušnje. Našega mladiča-ovčarja so nam pred nosom, ko nam je na kratko ušel od doma “dobri” ljudje poslali v Zonzani, ne da bi nam, ki smo ga en mesec iskali kot nori, to povedali. Ko smo ga po naklučju našli na njihovi spletni strani je bil že posvojen, ker še ni imel čipa. Ker po telefonu nismo našli skupnega jezika, je cela naša družina odšla v “napad” v petek popoldne. Preden smo našli zavetišče je bila ura že skoraj štiri (konec ogledov), vendar so bili tam še kar ljudje, ki so sprehajali pse (kasnejši posvojitelji).
Z veterinarjem, dr.Rokom smo najprej bolj “glasno debatirali” o tem, kako in zakaj se je naš Ron znašel pri njih. Ko smo mu pokazali dokumentacijo o tem, kako smo iskali svojega psa (letaki,oglasi,…), se je odločil, da nam bo pomagal. Po zakonu ni smel dati naslov novega lastnika; mu je pa poslal naše pismo. Dodal je še svoje pismo s prošnjo, da nam nov lastnik vrne psa.
In še to: kjub temu, da je bila ura že krepko čez štiri nam je zelo prijazno razkazal njihove varovance, čeprav je vedel, da nimamo namena posvojiti psa, ker pač želimo nazaj svojega.
Torej: brez da bi imel od tega kakšne koristi nam je pomagal, da smo dobili nazaj svojega “potepinčka” – to pove vse o njegovem čutu do živali. Lahko je kritizirati in posploševati… Vprašajmo se, ali smo tudi sami pripravljeni kaj storiti za te zavržene živali?
Jaz sicer gospoda Roka ne poznam osebno, ampak komunicirava preko mailo – v in je res zelo ustrežljiv in prijazen, odgovori mi na vsak mail, še tako brezvezen in zatežen :), povabil me je v zavetišče, da si ga ogledam in da se poigram z mojim varovancem … tudi jaz imam občutek, da mu je za živali resnično mar in da se po svojih močeh trudi za vsako posebej.
Spoštovana KK.
Kako imate varovanca? Ali gre za posvojitev na daljavo?
Na njihovi spletni strani se lahko iz dneva v dan prepričamo, koliko je tam “Krčanov”, in tudi takih, ki jim je po zakonu “potekel rok trajanja” t.j. 30 dni, vendar kljub temu skrbijo za njih. Jaz sem na OŠ v občini KK poslala poslala maile o dobrodelni akciji in jih pozvala, da se tudi pri nas mogoče kasneje kako angažiramo na tem področju. Ali imate morda tudi vi kakšno idejo oz. poznate koga, ki bi lahko pomagal? Če bi nas bilo več, bi morda lahko kaj organizirali: npr. zbiranje materialnih dobrin za njihove varovance,…
lp
Joj, ne me vikat :))
Ja, kužka bom posvojila na daljavo, če ne bo do 28. tega meseca oddan. Če pa bo, bom pa posvojila drugega. In to je moja ideja – da vsak posvoji eno živalco iz zavetišča, ampak o tem seveda lahko samo sanjam. Seveda so pa tudi materialne dobrine več kot dobrodošle, bi jih tudi sama kaj nabrala skupaj. Počasi se daleč pride 🙂 Smem vprašati iz katerega konca Krškega si? Lepo je vedeti, da obstaja še kakšna usmiljena duša tukaj.
O določeni osebi lahko imamo takšno ali drugačno mnenje.Jaz imam slabo tisti dan ko mi je bila pomoč odklonjena sta umrla dva mucka!Tudi jaz bi lahko muckam odrekla pomoč saj niso bili moji pa jim nisem mogla ,ampak sem zanje iskala pomoč.S tem pa financirala kar nekaj denarja.Še isti dan sta umrla dva mucka dva pa sta ostala.To ni kritiziranje ampak žalostno dejstvo!Za zavržene živali pa vedno najdem kakšen tolar ali pomagam kako drugače.Tudi v mojem avtu se je že znašla ponesrečena žival in sem zaradi nje naredila kar nekaj poti da sem pomagala.Nikoli mi ni bilo hudo narediti nekaj kar pomaga kosmatincem!Sem in še bom podarila kaj zavetiščem a Zonzani sigurno ne bom izbrala!LP
Imaš prav, vsak si na podlagi izkušenj oblikuje svoje mnenje. Je pa tudi od dneva odvisno kakšna je reakcija nekoga na nekaj – vsakdo ima kdaj slab dan in morda si ravno ti tisti, ki naletiš na mino. Vsi smo pa samo ljudje in delamo tudi napake. Če si se odločila, da jim na podlagi slabe izkušnje ne zaupaš, je to pač tvoja odločitev. Jaz jim bom pomagala po svojih močeh, ker imajo tam najdenčke iz našega kraja…
Ko smo bili mi v zavetišču je bil odziv vseh tam zaposlenih zelo dober, glede na to, da smo bili mi na začetku kar malo “sovražno” razpoloženi, ker se nismo strinjali z njihovim ravnanjem. Je pa dejstvo, da je zakon slabo napisan in zato so te zavržene živalice še toliko bolj prepuščene dobri volji ljudi.
Če bi bili vsi, ali vsaj večina takih kot si ti, zavetišča ne bi bila potrebna. Vendar žal ni tako, saj se iz dneva v dan “rojevajo” novi brezdomčki, si se končajo nekje ob cesti ali pa na seznamu upajočih za nov dom.
Želim ti vse lepo v prihajočem letu.
Strinjam se s tabo in če bi v ljudeh bilo malce več sočutja do teh ki so potrebni naše pomoči bi bil svet lepši.Odkar sem se odločila da moj svet polepšajo živali se mi zdijo vsa grebatorstva popolnoma odveč in nepotrebna.Sama imam dva psa in sem solastnica še enega.Koliko pa je ostalih ,ki sem jim pomagala ne vem saj ne štejem več.Moj svet pa je lepši!Tudi jaz želim vse lepo v letu ,ki prihaja in sonček sreče naj posije v vaša srca.