Včeraj v vseh velecentrih guzva staršev pri igračah -to je pomenilo nakupe za miklavza.
Opazujem malce ljudi, vsi zivcno se prestopajo, primejo to igračo, drugo, tretjo,res zanimivo.Potem pa ena starejša gospa reče na ves glas-starši vidim da imate vsi enake probleme-naši otroci imajo vsega dovolj in ne vemo več kaj bi jim kupili?
In res sem se ob tem zamislila.In temu primerno ukrepala.Moja dva sta dobila za Miklavža pomaranče, fige in pa parklja.
Bila sta presenečena in rekla-Miklavž je pa letos brez denarja, pa smo se malce pogovarjali da bo Boziček kaj več prinesel itd….
skratka -resnično mislim, da otroci imajo vsega preveč in ne znajo nič ceniti.
Mislim da imajo prav.
Kaj mislite ve??

Pri nas je Miklavž že od nekdaj nosil samo in izključno sladkarije in sadje, suho ali sveže. Pa šiba je bila včasih zraven. In tako je tudi pri mojih otrocih. Za Miklavža se lahko najejo sladkarij po mili volji, da jim iz ušesa ven gledajo razni bonboni in čokolade, piškoti…. Kajti čez leto moram mojo večjo sladkosnednico zelo brzdati pri sladkarijah. Pojedla bi jih toliko kot jih vidi. ZAto pa ima Miklavž za njo poseben čar, kajti takrat lahko neomejeno pade po njih. In, ja, ljudje pretiravajo z nakupovanjem,tako kot si napisala v naslovu posta, nimajo več prave mere. Potem pa se čudimo, ko otroci ne znajo več ceniti malenkosti. V naši družini bo tako ostalo, nihče se ne pritožuje in ni nesrečen zaradi tega. Bogatejša darila pa pridejo od božička ali dedka mraza. To je moje mnenje, upam, da nisem koga užalila. Danes resnično ne vem več, kaj lahko sploh še komentiramo, ne da bi se kdo zgražal.Čim bolj čarobno pričakovanje v decembru vam želim!
Klara

Pri nas Miklavž prinese kakega parkla, pa sadje, suho sadje, kako čokoladko. Glavni mož v naši hiši je Božiček, ko se vsa družina zbere, damo vsa darila pod smrekco (zgleda jih ogromno, čeprav vsak dobi le enega) in smo skupaj, kar je bistveno.
Se pa tudi meni zdi vsa ta nakupovalna mrzlica pretiravanje, moje skromno mnenje.
Pozdrav,
maxi

pa še kako pretiravamo. tudi jaz sem včeraj “dol padla” ko sem videla kako so ljudje čisto znoreli zaradi nakupov daril in vse druge nepotrebne krame. skoraj se nisem mogla preriniti mimo polic z igračami, darili in podobnim.

jaz osebno nisem otroku nič podarila (razen čokoladnega parklja) – čakam na dedka mraza. jezna pa sem bila na moje starše, ki so mu kupili igrače (tako ali tako jih ima praveč), kljub temu da sem ju prosila naj mu nič ne kupujeta.

kljub vsemu vam želim lep december.

Pri nas pa imajo Miklavž, Božiček in Dedek mraz, poseben čar. Tudi nas kar zanese in radi kupimo kaj več. Pa mi ni žal. Saj čez leto igrač ne kupujemo. Razen za rojstne dneve. Se mi pa vseeno zdi bolje igrače in knjige kot pa kup sladkarij. Ne vem nisem pristaš sladkarij, pa naj bo kakršnakoli priložnost. Že tako jih otroci pojedo preveč.

Naša triletnica je dobila dve (ta veliki-ker mami vedno kupi le ta malo) vrečki M&M bonbonov, ker si jih je neznansko želela. (ima namreč neko bučo, da potem padajo ven) Miklavžu je sicer pisala za eno in kar ni mogla verjti, ko je zagledala dve.
Sicer je pri nas šef za igrače Božiček, pri moževih pa Dedek Mraz.

Tudi pri nas je podobno. Za Miklavža otroka dobita sladkarije, mandarine, kakšno suho sadje in morda nogavičke ali rokavičke. Glavna darila prinese Božiček pri mojih starših, kjer se zbere moja družina, ter Dedek mraz pri moževih starših, kjer se zbere ta druga veja.
Je pa res, da otroci dobijo še kup stvari od družinskih prijateljev, službenega dedka mraza…. in vsega je res preveč. Včasih pride že do čistega odpiranja daril in zdi se mi, da sploh ni več tistega pravega veselja. Otroci bodo počasi postali ljudje brez želja…. To je res skrajnost, a bojim se, da bo tako.

Mi smo jim kupili igrače-vsakemu otroku za 15000 sit.
Vem da je preveč, mnogo preveč, vendar tako druzba zahteva.V vrtcu sta bila ze lani ko se otroci pogovarjali izločena ,ker sta dobila najmanj.Prav se mi pa ne zdi, vendar kaj naj naredim?Lani sta prišla domov vsa objokana, kaj so vse drugi dobili.Res je ta svet NOR.

Maja,

po eni strani imaš prav, po drugi pa si mislim, koliko drugih bedarij kupujemo, plačujemo in zmečemo danarja “stran”. Mislim na tisto, kar je nujno (pa nimamo nič od tega) in kakšno bedarijo kupimo tudi za svojo dušo, svoje hobije, … Pri nas sem otroka obdarila s sladkarijami (suhim sadjem, pistacijami, rozine, majhne čokoladke, pest pisanih bombončkov, lizika, brazilski oreščki) in vsakemu dodala po dve pisali, hčerki z bleščicami, ker se mora vse bleščati. Pa je vse skupaj stalo 4000 sit. Ni mi jih žal, ker sem videla, koliko veselja je bilo v njunih očkah, da o pričakovanju na predvečer, ko smo pekli piškotke za Miklavža, ne govorim. To je praznik za otroke in najlepši, čarobni trenutki so sigurno vezani na obdarovanje.

Nostalgično se spominjam svojega otroštva in ti spomini so enkratni, nepopisni. Ne moramo pa otrokom v teh praznikih očitati, da imajo vsega preveč. Najprej se zamislimo sami nad sabo. Saj Otroci niso nič krivi. Te norme jim postavljamo mi. Ali smo jih vzgajali v skromnosti? Če smo jih, bodo srečni in presrečni tudi z čokolado, mandarino – da le miklavž ni pozabil na njih.

…….. zgolj moje razmišljanje ……….

Nekaj pa mi tudi ni jasno. Vse se strinjate, da je preveč, a nosijo pa skoraj povsod vsi trije možje. Pri nas smo se v družini odločili le za Miklavža, saj je bil izključno ta tudi pri moji in moževi družini. Božiček bi s svojimi darili le zmedel smisel praznika, Dedka Mraza pa tako nismo nikoli praznovali (sedaj smo prisiljeni v vrtcu). Daril je tako sicer več naenkrat, a so to tudi nekatera oblačila, pa tako zaželjeni dežnik, kakšna igrača, nekaj sladkega. Sta pa otroka še majhna (27 in 7 mesecev)in zaenkrat še ni težav.

Marija

Pri nas je že v mojem in tudi moževem otroštvu darila prinesel vedno le sv. Miklavž. Enako ostaja tudi pri najinih otrocih. Včeraj smo tako dobili darila vsi štirje in tudi moja starša, s katerima živimo skupaj. Tako smo za letošnji december že opravili z darili.

Naša dva sta dobila vsak igračo, pa knjigico in suho sadje. Veliko, saj bi bila zadovoljna tudi z manj, a kaj, ko sem novembra in še prej videla kar nekaj zanimivih igrač. Vendar gledam tudi na ceno. Knjigici npr. sta bili Trnuljčica in Levji kralj iz Sveta knjige (po 700 SIT), imata pa notri izrezljane like. Otroka sta bila navdušena.

Taja, ne razumem, kako sta lahko bila tvoja otroka v vrtcu izločena, ker sta dobila najmanj? Tudi, če bi bila moja dva izločena, jima ne bi kupovala dražjih igrač, saj vendar kupujem za nas! Res je, ti mali otroci se radi malce postavljajo, a če se znaš tudi ti pohvaliti v istem stilu, je vse v redu. V vrtcu mi je prijateljček od mojega sina začel razlagati, kakšen super avto ima doma. Jaz pa sem mu rekla, da ima sin leseno železnico (pri tem sem poudarila leseno). In oni je začudeno gledal, pa je ta železnica stala le 2.000 SIT. Res pa je, da se sin veliko preigra z njo.

Mojemu sinu je miklavž prinesel velik kinder jajček in liziko. That’s it! Razložila sem mu, da je Miklavž gospod, ki je božičkov prijatelj (ali dedka mraza, to smo razložiili tako, da je en stric in ima dve imeni, kakor komu paše). Miklavž pride pogledat, če je bil sine proden čez leto in pusti kako malenkost v očiščenem čevlju, tako da vemo, da je prišel… Božiček pa potem pod smrekco pusti darilo…
T.

Maja!

Se strinjam, da imajo otroci vsega preveč. Moji so sicer že malce večji stari od 6 do 13 let in dobijo vsako leto za Miklavža oblačila (tisto kar pač potrebujejo rokavice, kape, šale, trenirke in podobno), kup sladkarij (ker čez leto velja pravilo ena mala sladkarija na dan) in še kakšno malenkosti, ki si jo zaželijo. Letos so to bile dišeče svečke. Obišče jih tudi božiček pa je enako kot za Miklavža ne pretiravamo in prav tako dobijo uporabne stvari. Ne morem pa se strinjati s Tejo, ki pravi, da sta otroka letos zaradi družbe dobila veliko igrač. To pomeni, da bosta vedno dobila stvari, ki jih ne potrebujeta samo zato, da bosta enaka med enakimi.
Pri nas se z otroci pogovorimo o njihovih željah in to že od začetka ko so bili še vrtičkarji ter se skupaj odločimo, kaj od željenih stvari res nujno potrebujejo. Tako jih naučiš ceniti in spoštovati to kar imajo. Ne ni kriva družba, ki je res postala zelo potrošniška krivi smo mi starši ker ne znamo več ločiti kaj otrok res potrebuje. Ne potrebujejo tone igrač ampak potrebujejo našo pozornost, naš čas in tega nikoli in nikdar ne bomo nadomestili z igračami. Naklonimo jim več časa, skupaj se pripravljajmo na praznike, (izdelajmo okraske za smrečico, čestitke, drobna darilca, specimo piškote..) in otroci bodo od tega imeli več kot od raznih “možičkov” , ki nosijo darila.

Meni pa ni jasno kako si se odločila ravno za znesek 15.000 Sit. Po mojih izkušnjah otroci v vrtcu sploh ne gledajo koliko kakšna stvar stane, ampak koliko jim pomeni. Saj niti ne znajo daril ločiti po denarni vrednosti.

Tudi pri nas postavimo škornje pred vrata in Miklavž jih napolni s pomarančami,suhim sadjem in čokoladnimi zlatniki. Letos je dodal še otroški gel za lase, hčerki pa bleščice, da bo lepa na današnjem nastopu. To je vse, saj prihajata še dva dobra moža.

Vidim, da nekateri res že od malega gor rastejo v *tipične materialistične slovenčke* za katere se potem zgražamo, da nimajo pravih vrednot. Če ima sosed tak avto, hišo in plot okoli nje morem jaz imet boljšega, novejšega, pa če se zapufam do konca.
A niso prazniki namenjeni družini in druženju, namenjanju pozornosti do tistih, ki so nam blizu in za katere nam tako vsakodnevno primanjkuje časa.
Mami, ki nameni 15000 sit za darilo za enga otroka in sprašuje, kaj naj naredi bi pa svetovala, da razmisli o odgovornosti starševstva, saj otrok ne moremo na tak način zaščititi pred krutim zunanjim svetom in jih moramo vedno vsak trenutek učiti, kako se soočajo z raznimi težavami v življenju in premagujejo na drug način, pa čeprav so še tako majhni, da hodijo v vrtec. Pogovori in pogovori še enkrat.
Potem pa se čudimo, da v osnovni šoli že lahko vsi ponočujejo, pijejo in kadijo če ne še kaj hujšega. Iz malega raste veliko, pravi pregovor in starši so odgovorni, da otroka vzgojijo v odgovornega odraslega.

Se je kdo od staršev z otroci pogovarjal tudi o takšnih otrocih, ki nič ne dobijo – ker starši preprosto nimajo ( prav gotovo vsaka družina pozna koga v bližnji ali daljni okolici ) ali bi to samo pokvarilo praznično navdušenje ob vseh presežnikih in marketinških prijemih, ki smo jih deležni ob praznikih.

Pa da povem še kako je pri nas. Miklavž nosi mala pozornostna darila -sadje, nekaj malega sladkega -mlečnega parkeljna- ker čokolanih tako nikoli ni maral.
Včasih dedek mraz oz. božiček pa kaj uporabnega -ko so bili otroci mali tudi kakšno igračo ali oblačilo, obišče pa prav tako vse člane in ne samo otrok.

Še nekaj, tudi moj otrok je imel lesene kocke in tak lesen vlakec in se je zelo rad igral z njimi. Ko smo letos pospravljali v kleti in je moj sin danes 17 letnik našel škatlo s temi lesenimi igračami so mu spomini kar oživeli in je rekel, da tega pa ne smemo proč dati in da moramo obvezno pršparati za njegov naraščaj.
Na palstik-fantastik kot jaz pravim, ki je čez dva dni zanič ali pa leži kje v kotu pa se ne bo spomnijal.
Pa lep pozdrav in prijetna decembrska praznovanja vsem takšna ali drugačna.

Pri nas (v mojem otroštvu) Miklavža in Božička ni bilo nikoli, samo Dedek Mraz.

Otroke za novo leto obdarujem samo enkrat in to pri meni v službi. Pri nas namreč delodajalec za vse otroke, mlajše od 15 leta, prispeva določena sredstva in ponavadi tudi organizira kakšno igrico. Jaz in moja mati potem še primakneva kakšen tolar in otrok dobi darilo, ki si ga želi.
Darilo izroča Dedek Mraz, Božiček ali Miklavž (odvisno od tega, kdaj imamo v službi praznovanje).
Dekleti (8,9) seveda ne verjameta v dobre može, najmlajšemu pa prihode različnih mož razložim takole: nihče, ne Dedek Mraz, ne Božiček in ne Miklavž nimajo dovolj časa, dovolj denarja, da bi prišli k vsem otrokom hkrati. razen tega so stari in utrujeni. Zato si delo razdelijo – enkrat pride eden, drugič drugi… Ti si lahko še posebej srečen, ker je danes obiskal prav tebe…
Lep pozdrav!
Nina

sicer ne poznam razmer v vrtcih, ampak vseeno se čudim ko pišeš da ste PRISILJENI praznovati prihod dedka mraza v vrtcu. ali vam ni dano na razpolago da se tega ne udeležite, ča pač tega nočete? razen seveda, če dedek mraz ne pride takrat, ko so otroci v varstvu (dopoldan).

Vsak naj se obdaruje po svojih željah in sposobnostih. Na živce mi gre, da se vsi zgražate nad Miklavževimi darili. Mislim, da nam je vsem jasno katera dva dobrotnika sta se kasneje vrinila v naš prostor.Me zanima, če se bo tudi po novem letu kdo pritoževal, da imajo otroci vsega preveč. Mene na primer moti tudi neka mama, ki glasno razlaga okoli, da njihovi otroci ne bodo dobili igrač, ker, da nimajo denarja,bla bla,… Potem pa jim kupi grač za 10.000 vsakemu ! Saj ji nisem nevoščljiva, samo nehajmo se kazati navzven v stilu:”doma imamo vse od znamke, ampak smo pa zeloooo revni.”