Med.Over.Net

Starši in otroci

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

Za naše navihance je potrebno biti iznajdljiv, domiseln, ustvarjalen, igriv, vesel, nasmejan, iskren, vztrajen, včasih zaskrbljen ... Preberite izkušnje in zaupajte svoje.

Mirjana Frankovič , specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

dovolj prehranjen dojencek

Default avatar

Iris

Zanima me kako razen napredovanja po teži in v dolžino se še lahko ve, da dojenček (4 mesece´) ne dobi dovolj hrane. Se samo dojiva.

LP, Iris
Default avatar

nataša

pozdrav

danes sem imela cepljenje moje punčke, ki je stara 3,5 mesecev. Ima 6kg in 60cm (pri rojstvu 3290g, 49cm) in jo tudi SAMO dojim

Zdravnik mi je pokazal nek graf napredovanja teže, višine in obsega glave. Mislim, da sem ta graf že nekje videla, v eni knjigi o malčkih!malo pobrskaj. In v grafu je določeno tudi spol...tako da točno vidiš, če lepo napreduje. sicer pa mislim, če dovolj ješ, tudi tvoj otrok dobi dovolj (če seveda imaš mleko)


Lp
Default avatar

Iris

Nataša, hvala vendar mene zanimajo drugi znaki poleg teže in dolžine; npr. ali lačen dojenček veliko joka, ali bolj spi, ali je normalno živahen.

LP, Iris
Default avatar

manuela

Pozdravljena!

Jaz imam 3 mesece starega sinčka, ki se je rodil s težo 3600 in dolžino 54. Pri 3 mesecih ima 7 kg in 65 cm. Sva polno dojena
Nekje v zadnjih 14 dneh se namaje pojavil problem, da je kljub obilici mleka bil neprrenehoma lačen, hotel je jesti vsake pol ure do eno uro poln obrok. pred teem je jedel na 3 ure, ponoči na 4.
Drugače je zelo živahen otrok, ki se že obrne na bbok, poskuša tudi na trebuh, ter se premika po površini.
Zaradi omenjenih dejstev sem obiskala tudi pediatrinjo, ter vprašala za drugo mnenje še enega pediatra. Oba sta dejala, da je zaradi nadpovprečne velikosti in velike živahnosti potrebno začeti dodajati drugo hrano, saj moj malček pokuri toliko energije, da mu mleko ne zadostuje več.

Kljub temu, da sem velika podpornica čimdaljšega dojenja, je bilo neprestano dojenje in veliki količini mleka tto možen izhod. In sem poskusila z dodajanjem majhne količine soka. ne boš verjela: stanje se je takoj izboljšalo. Otrok zopet normalno je na 2-3 uree, ponoči na 4-5 ur. zraven se še polno dojima, razen nekaj žličk soka dnevno.
Default avatar

Karmen M.

Draga Iris.

Kakšna škoda, da na dojkah ne moremo izmeriti količine mleka, kajne? Kako torej mati ve, da ima dovolj mleka? Starši težko presodimo, koliko mleka dobi dojenček, saj dojke nimajo vidnih mer, pa naj si jih številne mamice še tako želijo. Večina dojenčkov v nekaj mesecih vzpostavi utečen ritem hranjenja, vendar so redki tisti dojenčki, ki vse mesece jedo točno po urniku, npr. na 3 ure. Večina dojenčkov se proti večeru želi dojiti pogosteje in to je popolnoma normalno. Kako torej vemo, da naš dojenček dobi dovolj mleka?
- prvo pravilo je to, da ne gledamo na uro in dojke ponudimo otroku vsakič, ko zajoka
- štejemo polulane in pokakane plenice (kar gre noter, mora tudi ven)
- otrok vidno pridobiva na teži in raste
- otrok se doji pogosto
- dojenček ima zdrav videz, ima napeto kožo in zdravo barvo, postaja bolj zalit in raste v dolžino, veča se mu obseg glavice, je živahen in dejaven

Navali mleka, izcejanje in trde dojke so značilne le za prve mesece po porodu, ko ponudba - popraševanje še ni dobro vzpostavljeno. Ko pa mati in otrok postaneta dobro uigran doječi par, pri postanejo mehke in mleko ne uhaja več, kar pa ne pomeni, da kar naenkrat nimamo več dovolj mleka za svojega malčka. Dojke niso rezervoar za mleko, to kar čutimo v njih je t.i. prednje mleko, ki dojenčka odžeja, t.i. zadnje mleko pa je tisto, ki se tvori s sprotnim sesanjem in je tisto, ki ima "smetano" in ki dojenčka nasiti. Pri večjih dojenčkih (tam po 3. mesecu) torej trdota in polnost dojk niso več merilo za količino mleka.

No, kljub že utečenemu dojenju lahko kot strela z jasnega pride do krize: komaj se je otrok najedel in naspal, že spet išče bradavico. In vsako mamico (da, tudi izkušene) zaskrbi, da nima dovolj mleka. Včasih opažamo, da otroci zrastejo dobesedno čez noč in v tistem času dojenčkovo telo potrebuje večjo količino mleka. Taka "kriza" ponavadi traja največ nekaj dni. Če dojenčico pristaviš k prsim vsakič kot ona želi, bodo tvoje prsi pogosteje stimulirane in kmalu začnejo "proizvajati" več mleka. Te "krize" so značilne ob dojenčkovi starosti okoli: 14 dni, 6 tednov, 3 mesece in 6 mesecev.

Kakšen bo dojenček - debel ali suh, je v veliki meri odvisno tudi od genetskih zasnov. Dojenček, ki se samo doji skorajda ne more biti predebel, saj sam uravnava količino mleka, ki ga popije. Debeli dojeni dojenčki pa špehec pokurijo nakasneje takrat, ko se začenjo plaziti ali hoditi. Kako vemo, ali je dojenček droban po naravi ali pa res pridobiva premalo hrane? Dojenček, ki je po naravi droban, bo prve tri do štiri mesece pridobival vsaj 115g na teden, od četrtega do šestega meseca vsaj 85g, od šestega do dvanajstega vsaj 40g na teden. Pomembno je, da je njegovo pridobivanje na teži nepretrgano in da obenem raste v dolžino in se povečuje obseg njegove glave, da je zdrav in zadovoljen in se dobro razvija tako psihično kot motorično.

Če sta mati in otrok zdrava in se dojenček pravilno doji od osem do dvanajstkrat v 24 urah, bodo materine prsi stimulirane za dovolj veliko proizvodnjo mleka.

Dojenček, ki ne dobi dovolj mleka, v prvem mesecu starosti:
- se doji manj kot osemkrat v 24 urah
- spi ponoči več kot 6 ur in se ne prebudi za hranjenje
- med dojenjem redko požira
- je večino časa zelo siten, apatičen, mlahav in zaspan
- lula manj kot sedemkrat v 24 urah
- kaka poredko in v zelo majhnih količinah
- se redi MANJ kot 110 g na teden
- do drugega ali tretjega dne še ni pridobil porodne teže

Dobro hranjenega otroka (ne glede na to, koliko teže pridobiva po tabelah) spoznamo tako, da ima zdrav videz, napeto kožo, zdravo barvo in živahno razpoloženje. Razen v primerih nedonošenčkov ali otrok, ki so po porodu izgubili zelo veliko svoje teže, vam otroka ni potrebno tehtati. Otroci so si različni, nekateri pojedo manj in imajo več obrokov, nekateri pojedo več in imajo manj obrokov. Vsak otrok je drugačen in je drugače. Če postavim paralelo: nekateri odrasli ljudje, ki bi dnevno pojedli 2kg hrane, bi se dnevno zredili za 110g, nekateri 1kg, nekateri nič.

O tabelah pa takole: tabele so narejene na povprečju dojenih in zalivanih otrok. Nekateri pediatri uporabljajo za dojene in zalivane otroke različne tabele.

Prijazen pozdrav,
Karmen M.