Cepljenja

Odgovarjajo: Nina Pirnat, dr.med, specialistka epidemiologije

HIV

Default avatar
vprasanje sem ze postavila na forum ginekolonija, pa mi je zdravnik svetoval, naj se z vprasanjem raje obrnem na vas. torej, kopiram post:


pozdravljeni,
se opravicujem, ker zopet nacenjam s to temo, vem da ste o tem ze veliko pisali in tudi sama vem ze marsikaj, ampak mogoce vseeno se nekaj malenkosti, da si razjasnim situacijo.

1.je pri okuzeni osebi virus HIV prisoten v vseh telesnih tekocinah? tu mislim predvsem na izlocke spolnih zlez (prostate, bulbourethralnih...), za kri vem da je, 2. kako je z obstojem virusa v slini?

in kar se same virulentnosti tice, 3.je HIV zelo virulenten? 4. ce imas recimo enkrat nezasciten spolni odnos z okuzeno osebo, je takrat moznost okuzbe statisticno gledano blizu 100%? vem, da mora priti do npr. poskodbe vaginalne sluznice, do cesar pri odnosu navadno pride in do stika le te z okuzeno semensko tekocino (ali obratno), da se virus prenese. 5. ce do tega pride, se takrat virus navadno prenese?

zaradi HIVa propada imunski sistem. 6. se ta "propad" zacne ze takrat, ko se okuzis in je iz leta v leto slabse, ali izbruhne kar naenkrat?

predpostavimo, da ima nekdo stalnega partnerja in da mu je bil ta nezvest ter da pride do prenosa HIVa iz tretje osebe preko partnerja na tega cloveka. recimo da ta osebek ne dvomi v partnerjevo zvestobo in se nikoli ne gre stestirat. 7. na kaksen nacin take osebe navadno izvejo, da imajo HIV? ali slucajno zbolijo za npr. pljucnico, ki se tezko zdravi in ga potem stestirajo? mogoce pri krvodajalskih akcijah, pri vstopu v novo sluzbo... ?


recimo, da obcujes z nekom za katerega ves, da ima HIV. imata smolo in kondom poci. 8. se lahko se kaj naredi, ce takoj ukrepas? lahko zmanjsas moznost okuzbe s takojsnim ukrepom?

9. kako pogosto se srecujete s pacientkami, ki so HIV pozitivne?
10. koliko so stari HIV+ ljudje v sloveniji? so to bolj mladi, tam okoli 20. leta ali malo starejsi, tam okoli 45?


se se enkrat opravicujem ker morim, imam namrec manjsi problem, s fantom sva prekinila zvezo in sva spet skupaj, sem na KT, on pa je imel vmes nezasciten odnos s punco, ki ima sirsi krog spolnih partnerjev. za tem sva parkrat obcevala brez kondoma. pa me malo stiska. vem da je edini nacin, da se prepricam test na infekcijski kliniki (sem prebrala v starih postih) samo vem, da bi bila od ponedeljka pa do cetrtkovih rezultatov cisto na koncu z zivci. po drugi strani pa se mi zdi, da sem mogoce malce hipohondra.

hvala, Meta.
Default avatar
Spoštovana Meta!

Odgovor na vaše dvome bo dalo le testiranje.

Serokonverzija in dokazovanje HIV okužbe
Do serokonverzije (pojava specifičnih protiteles proti HIV) večinoma pride 4 do 12 tednov po prenosu virusa. Diagnostika okužbe s HIV temelji na posrednem dokazovanju prisotnosti specifičnih protiteles v telesnih tekočinah, največkrat v serumskih vzorcih, ki se običajno pojavijo 4 do 12 tednov po okužbi. Kot presejalne teste uporabljamo že zelo izpopolnjene in občutljive encimske imunske teste (ELISA). Zaradi možnosti lažno pozitivnih rezultatov presajalnih testov je treba specifičnost protiteles vedno dokončno potrditi z Western Blod ali imunoblod testi. Testiranje je smiselno izvesti 3 mesece po tveganem spolnem odnosu.

Pa poglejmo še nekaj ostalih vprašanj:

Kužne tekočine v človeškem telesu so:
- kri
- semenska tekočina
- izločki nožnice

HIV se v večjih količinah nahaja tudi v:
- amnionski tekočini
- cerebrospinalni tekočini
- sinoviji okoli sklepov

V minimalnih količinah (ki pa NE! zadostejujejo za prenos okužbe) je HIV prisoten v:
- slini
- solzah
- serozni tekožini žuljev

Virus lahko dokažemo tudi v materinem mleku, vendar potekajo številne raziskave o dojenju pri HIV okuženih materah.

HIV ni prisoten v: urinu, blatu, izbruhani vsebini, znoju (če ni primesi krvi!).
Možnost okužbe obstaja tudi takrat, ko okužene tekočine, preko katerih je možnost prenosa, pridejo v stik z zunanjim ženskim spolovilom, saj se tam nahaja tudi sluznica.

Vsak izloček nožnice je kužen, tudi beli tok.

Pri okuženi osebi je virus HIV prisoten v krvi, v majhnih količinah v slini (ni pomemben za prenos), v vaginalnih izločkih, v spermi… Količina virusa je odvisa od tega, v kateri fazi bolezni je okužena oseba, od zdravljenja s protiretrovirusnimi zdravili.

Virus HIV ne spada med zelo virulenčne viruse. Poglejte si verjetnosti prenosa pri enkratnem nezasciten spolnem odnosu z okuzeno osebo, 1-kratnem vbodu z iglo, 1-kratnem politju s krvjo in 1-kratno transfuzijo okužene krvi:

- receptivni oralni spolni odnos: do 0.04% (tveganje za osebo, ki z usti draži spolne organe HIV poz. osebe)
- receptivni analni spolni odnos: 3% (tveganje za osebo, pri kateri spolni organ HIV+ osebe prodira v zadnjično odprtino)
- receptivni vaginalni spolni odnos: 0.01-0.15% (tveganje za žensko, ki ima vaginalni spolni odnos s HIV+ osebo)
- insertivni analni spolni odnos: 10-krat večja. Virus se nekajkrat bolj učinkovito prenese z moškega na žensko kot obratno.

Imunski sistem se okvarja postopno. Po začetnem akutnem HIV sindromu, ki je v majhnem procentu lahko tudi smrten, se bolezen za dolgo potuhne. Poglejte opis:

Neposredno po okužbi z virusom HIV se pri 50-90% okuženih pojavi t.i. akutni HIV sindrom.
Gre za bolezen, ki se lahko pojavi približno 4 tedne po okužbi. Bolezen poteka podobno kot infekcijska mononukleoza (povišana telesna temperatura, povečane obodne bezgavke, bolečine v žrelu, izpuščaj itd.). Nekaterih bolniki pa imajo nevrološke simptome (npr. serozni meningitis, Guillain-Barré sindrom, akutna psihoza itd).

Akutni HIV sindrom je bolezen, ki običajno traja 2 do 3 tedne in mine sama po sebi brez zdravljenja. V fazi akutnega HIV sindroma v laboratoriju ugotavljamo zelo veliko koncentracijo virusa v plazmi ter zmanjšano koncentracijo celic CD4+ (podskupina belih krvnih telesc – limfocitov, ki so zelo pomembne celice imunskega sistema in jih virus HIV najbolj prizadene) v periferni krvi. V tej fazi bolezni so testi na protitelesa proti virusu HIV še negativni, saj jih v krvi še ni. Kadar sumimo, da gre za ta sindrom, moramo ponoviti serološko testiranje na HIV čez 14 dni ter po potrebi še čez 3 mesece in 6 mesecev. Pri izrazitemu epidemiološkemu sumu za okužbo, pa lahko napravimo direktni test za dokazovanje virusa.

Zgodnja HIV bolezen

Gre za obdobje med serokonverzijo (pojav protiteles proti virusu HIV v krvi) in 6 mesecev po okužbi. V tem obdobju pride do znatnih sprememb plazemske koncentracije virusa HIV in koncentracije celic CD4+. Po približno 6 mesecih po okužbi plazemska koncentracija virusa HIV na najnižjo vrednost in se ustali (»set point«). Če okužene osebe ne zdravimo s protiretrovirusnimi zdravili ter nima antigenske stimulacije (bolezni, cepljenja) pride v naslednjih letih do postopnega povečevanja virusnega bremena (količina virusa HIV v krvi se spet povečuje). V povprečju se virusno breme letno poveča za 7%. Ko se virusno breme ustali (»set point«) nam služi kot prognostični kazalec, saj napoveduje stopnjo napredovanja bolezni: visoke koncentracije virusa v krvi so povezane z večjim padcem koncentracije celic CD4+ ter povprečnim preživetjem 4.4 leta. Nizke koncentracije virusa v krvi so povezane z manjšim povprečnim padcem celic CD4 ter povprečnim preživetjem 10 let.

Asimptomatska okužba

V tem obdobju je bolnik brez simptomov ali ima trajno povečane bezgavke (angl. Persistant Generalized Lymphadenopathy, okrajšano PGL). Če taki osebi pregledamo kri bolj natančno z virološkimi in imunološkimi laboratorijskimi preiskavami ugotovimo, da oseba ni zdrava. Gre za postopno izčrpavanje imunskega sistema, ki pa ima zelo veliko rezervo, zato se okvare na bolnikovem zdravju dolgo ne pokažejo. Pri zdravljenih bolnikih je pričakovani potek seveda povsem drugačen. virusa na vrednosti, ki jih v plazmi ne moremo več izmeriti ter postopen porast celic CD4+. Klinične izkušnje trajajo prekratko obdobje za bolj optimistične napovedi, vsekakor pa prevladuje mnenje, da se je z današnjim protiretrovirusnim zdravljenjem pričakovana življenjska doba, okuženih s HIV, zelo podaljšala (15 do 20 let in morda še več).

Simptomatska HIV bolezen in aids

Pri okužbi s HIV pride do zapletov zaradi direktnih učinkov virusa ter zaradi posledic povezanih z oslabljenim imunskim odzivom. HIV neposredno povzroča akutni HIV sindrom, demenco, limfocitno intersticijsko pljučnico, nefropatijo ter napredovalo okvaro imunskega sistema. Povzroči lahko še slabokrvnost, nevtropenijo, trombocitopenijo, kardiomiopatijo, miopatijo, periferno nevropatijo, kronični meningitis, polimiozitis in sindrom Guillain - Barré. Posledice oslabelega imunskega odziva so oportunistične okužbe in tumorji, ki so povezani predvsem z zmanjšano celično imunostjo. S postopnim padanjem koncentracije celic CD4+ se najprej pojavijo okužbe, ki jih povzročajo relativno virulentni mikroorganizmi. Za pojav teh bolezni ni potrebna zelo huda okvara imunskega sistema, saj se lahko pojavljajo tudi pri osebah, ki nimajo okvarjenega imunskega sistema (npr. pnevmokokna pljučnica, herpes zoster, vaginalna kandidoza, tuberkuloza itd). Bolezni, ki definirajo aids, pa se pojavljajo pri hudih okvarah imunskega odziva. Z današnjim učinkovitim zdravljenjem lahko pomagamo tudi bolnikom, ki imajo zelo okvarjen imunski odziv.

Kako osebe naključno odkrijejo, da imajo HIV? Običajno, ko pričnejo zbolevati s ponavljajočimi se, ali pa za starost nenavadnimi okužbami oziroma s hudimi okužbami. Koga najdejo tudi pri krvodajalski akciji. V Sloveniji zaenkrat ne testirajo na HIV ob vstopu v službo.

Če občuješ s HIV+ osebo in poči kondom, je potrebno vidno spermo takoj sprati z okolice spolovila, potem pa poiskati zdravniško pomoč. V primeru dokazanega nezaščitenega spolnega kontakta s HIV+ osebo, se namreč izvaja 1-mesečna zaščita osebe s protiretrovirusnimi zdravili, ki jo je potrebno pričeti čim prej, najbolje v parih urah po odnosu, najkasneje pa v 48-72 urah-

S HIV pozitivnimi bolnicami se praktično ne srečujem, srečujem pa se z mnogimi osebami, ki sumijo, da so se okužile in pridejo na posvet.

Slovenija ostaja ena izmed redkih držav, kjer je še relativno malo okuženih s HIV, manj kot eden na 1000 prebivalcev, verjetno le nekaj sto. Po podatkih o primerih, prijavljenih Inštitutu za varovanje zdravja RS, ki pa gotovo nekoliko podcenjujejo dejansko število okuženih, je na dan 26. novembra 2003, v Sloveniji živelo 136 okuženih s HIV, od tega 30 bolnikov z aidsom.

Letne prijavne incidenčne stopnje okužb s HIV so se v obdobju od 1986 do 2002 gibale od najnižje 1,5 do najvišje 10,5 na milijon prebivalcev. Letne prijavne incidenčne stopnje aidsa so se gibale od 0,5 do 8,0 na milijon prebivalcev, smrti zaradi aidsa pa od 0 do 6,0 na milijon prebivalcev.

V letu 2003 bilo do 26. novembra 2003 Inštitutu za varovanje zdravja RS prijavljenih 14 novoodkritih okužb s HIV, od tega 8 pri moških, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Z aidsom je zbolelo šest oseb in zaradi aidsa je umrla ena oseba. Izrazit upad pojavljanja aidsa in smrti zaradi aidsa v zadnjem času predvidoma odraža dobro dostopnost do zelo kakovostnega zdravljenja okuženih s HIV, vključno z visoko aktivnim protiretrovirusnim zdravljenjem.

Posredujem vam podatke o starostni strukturi vseh prijavljenih bolnikih, pri katerih se je že razvilo obolenje AIDS od leta 1986 do 30.9.2003:

starost ......................... moški ......................... ženske
do 1 leto ......................... 1 (1,1%) ......................... -
5-9 let ......................... - ........................... 1 (7,7%)
20-24 let ......................... 2 (2%) ......................... ...-
25-29 let .........................5 (16,7%) .........................3 (23.1%)
30-34 let .........................14 (15,9%) ......................... 7 (53,8%)
35-39 let ......................... 17 (18,9%) ........................ -
40-49 let .........................29 (32,2%) .........................1 (7,7%)
50-59 let ......................... 8 (8,9%) .........................1 (7,7%)
nad 60 let .........................4 (4,4%) ......................... ..-

Pozdrav!
Nina
Nina Pirnat, dr.med., spec.epid.

Moderatorji

Nina Pirnat , dr.med, specialistka epidemiologije
Nina P