Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Splošno Cepljenja NI CEPIVA

NI CEPIVA

Vsem skupaj lep pozdrav.

Glede na to, da je letos preskrba v Zdravstvenih domov s cepivi zelo slaba-neredna, me zanima kakšen je lahko največji časovni interval med prvim in drugim cepljenjem za Hepatitis B.

Kaj svetujete staršem, če cepivo ni potekalo v pravih časovnih intervalih.

Hvala lep za odgovor, Ana

Spoštovani,

večina cepilnih mest, kjer cepijo vstopnike v šolo proti hepatitisu B, je morala zaradi motnje pri dobavi cepiva ter dodatno zaradi odpoklica ene izmed serij cepiva, cepljenje pri nekaterih vstopnikih odložiti.
Inštitut za varovanje zdravja RS zagotavlja, da cepljenje proti hepatitisu B, ki je opravljeno z daljšimi presledki od običajnih, daje enako zadovoljivo zaščito kot cepljenje po običajni shemi.
Če je bilo cepljenje odloženo po prvem odmerku, naj oseba prejme po 3-5 mesecih drugi odmerek in nato po 3-5 mesecih od druge doze tretji odmerek.
Če je bilo cepljenje odloženo po drugem odmerku, naj oseba prejme tretji odmerek po 6-14 mesecih oz.takoj, ko je to mogoče.
Testiranje krvi oseb, ki so bile cepljene po tako prilagojenih shemah, ni potrebno.

Lep pozdrav,

Eva

Najlepša hvala za odgovor.

Moram pa povedati, da mi je pred dvemi leti, ko smo zaradi bolezni “lovili” drugo cepljenje proti hepatitisu B, šolska zdravnica ostro dejala, da MORA biti drugo cepljenje proti hepatitisu B opravljeno nakkasneje v 10 tednih po prvem.

Zaradi povečanih bezgavk sem tedaj namreč odklanjala zdravljenje z antibiotiki. Tako, da smo ga cepili 9 teden po prvi dozi.

Pri drugem otroku pa ta teden teče že 10 teden od prve doze, pa cepiva še ni. V ZD sploh ne vedopovedati, kdaj ga bodo dobili.

Lepo pozdravljeni, Ana

Spoštovani!
Imate prav. Pred 2 letoma so imeli šolski zdravniki priporočeni razmik med prvo in drugo dozo cepljenja proti hepatitisu B dejansko 1 mesec, z možno zamudo 70 dni. V letošnjem letu pa so bili na velikem posvetovanju o hepatitisu B predstavljeni rezultati testiranj po opravljenih cepljenijh, na osnovi katerih so ugotovili, da je možna zamuda (oziroma razmik med posameznimi odmerki) tudi bistveno večja.
Lep pozdrav!
Nina

Gospa Nina najlepša hvala za vaš odgovor.

Postavlja a se mi dodatno vpršanje: Kakšen pa je učinek zapoznelega cepljenja? Kakšen pa je bil vzorec testirancev? Ali je pri raziskavah sodeloval kakšen naš zdravnik? Ali je testiranje in posvetovanje organiziralo neodvisno zdravniško združenje ali prodajalci cepiva?

Zdi se mi, da so zdravniki, ki cepijo otroke postavljeni v zelo težak položaj.

Sama sem v resnih dvomih za drugo dozo cepiva proti Hepatitisu B, ki bo najprej 16 tednov po povi dozi. Razlog je seveda v tem, ker zdravstvni domovi NIMAJO CEPIVA.
Če pa bom otroka prepustila cepljenju bom zahtevala precej natančno razlago spremenjene zdravniške doktrine (seveda v jeziku laikov in ne zdravnikov). Človek ima namreč preveč neprijeten občutek, da se zdravniška doktrina menja ravno takrat, ko se pri nas izkaže, da so se vrhovi okoristili z nabavo zdravil, splošni zdravniki naj pa potem to uredijo s pacienti kot vedo in znajo in vso potrpežljivo prenašajo slabo voljo pacientov, za katero pa niso sami nič krivi.

Lepo vas pozdravljam, Ana

Spoštovana Ana!
Pri raziskavah, kjer se preiskuje ljudi, vedno sodelujejo zdravniki.
Doktrine cepljenja, zlasti kar se tiče časovnih razporedov cepljenja, števila potrebnih odmerkov cepiva, pa se stalno spreminajo. Spreminjajo se namreč cepiva, povzročitelji, zlasti pa se izboljšuje tudi laboratorijska diagnostika dokazovanja specifičnih protiteles po cepljenju.
Pa poglejmo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na izvajanje cepljenja:
1. Trajanje izvajanja cepljenja samega: v začetku izvajanja cepljenja poznamo predvsem učinkovitost cepiva, ki je znana iz poskusov. Ko cepljenje izvajamo vrsto let, vemo, da zaščita ne traja npr. samo 5 let, ampak 10, 15….. Tak primer je tudi cepljenje proti hepatitisoma A in B. Še pred 10 leti smo na primer družinske člane nosilcev hepatitisa B docepljali na 5 let z enim odmerkom cepiva; danes izvedemo osnovno cepljenje s 3 odmerki (ali 4 pri novorojenčku) in osebe več ne revakciniramo. Seveda sprememba doktrine ni posledica rezultatov ene študije, kot si morda predstavljate, ampak poročil in študij iz vsega sveta.
Prvi, na osnovi katerih vidimo, da so cepilne sheme lahko tudi drugačne, so zamudniki. S temi imamo stalno opravka tudi v naši ambulanti. Na primer 300 zdravstvenih delavcev prične cepljenje proti hepatitisu B, od tega jih 150 ne more prejeti dogovorjenega odmerka v predvidenem času. S cepljenjem pač zamudimo in damo tretji odmerek v priporočenem obdobju. Vseh 290, ki jih konča cepljenje, na koncu testiramo in ugotovimo, da po končanem cepljenju med njimi v odgovoru (razvoju protiteles) praktično ni razlik. Tovrstna (naključna) testiranja po cepljenju se izvajajo povsod po svetu. Seveda pa močnejši cepilni centri, seveda pa tudi farmacevtska podjetja-proizvajalci cepiva izvajajo načrtovane študije, v katerih ugotavljajo trajanje zaščite.
2. Vrsta cepiva: cepiva se spreminjajo in ves čas se izvajajo študije, da bi proizvedli še učinkovitejše cepivo.
3. Sposobnost laboratorijske diagnostike in način testiranja. Z razvojem laboratorijske diagnostike so ugotovili, da mnoge osebe, za katere smo mislili, da pravzaprav ne odgovarjajo na cepljenje, v resnici na cepljenje odgovorijo; samo da v preteklosti nismo znali (ali pa zmogli) določiti količine protiteles, ki jih je oseba izdelala. Tudi nismo vedeli, da oseba, ki na videz na cepivo sploh ne odgovarja, po poživitvenem odmerku že v enem tednu sproži ogromno količino protiteles (kar pomeni, da jih imela tudi že prej, samo prave faze imunskega odgovora nismo testirali).
4. Epidemioška situacija v državi: v primeru izginjanja bolezni pričnemo spuščati posamezne odmerke cepiva (velja za osvežitvene odmerke davica-tetanus; otroška paraliza).
5. Stanje organizma samega: npr. otroci bistveno bolje in z večjimi količinami protiteles reagirajo na samo cepljenje kot starejše osebe. (Velja za zdrave otroke, starejše od 1 (za nekatera cepiva) ali od 3 let (praktično za vsa cepiva).

Ko sem vam omenila posvetovanje, sem imela v mislih pravzaprav 2 kongresa: Kongres potovalne medicine v Innsbrucku s 1800 udeleženci z vsega sveta in letošnje posvetovanje Hepatitis B v Ljubljani, kjer so bili prisotni številni cepitelji otrok, praktično vsi koordinatorji za cepljenje iz Slovenije, pa tudi za hepatiits B zadolženi koordinator Svetovne zdravstvene organizacije. Seveda so bili prisotni tudi predstavniki farmacevtske firme, ki proivaja cepivo, ki ga uporabljamo v Sloveniji, kar je običajno.
Pri zamujanju cepljenja proti hepatitisu B ni problem končna zaščita (količina protiteles, nastalih po cepljenju). Glavna razlika pa je, da ta zaščita nastaja z zamudo. Poglejte: po cepljenju z 1 odmerkom cepiva ima zaščito proti bolezni okoli 27% ljudi, z dvema okoli 60% in z vsemi tremi 95 do 98%. Če z drugim odmerkom zamujamo smo nekoliko dlje časa v območju okoli 27% zaščite. Končna zaščita pa je primerljiva. Glavna priporočena shema cepljenja pa bo seveda še v naprej ostala 0-1-6 mesec ali 0,1,2,12 mesec (za novorojence ali po vbodih z iglo), kot ju poznate.
Odnos zdravnik-starši je dinamičen in vsekakor je dolžnost zdravnika, da staršem na razumljiv način odgovori na vprašanja, ki jih zanimajo. Res pa je, da starši včasih ne vprašajo, zdravniki pa sami od sebe ne pojasnimo.
Glede na strog režim uvoza cepiva (in majhne količine cepiv, ki gredo v Slovenijo), se občasno zgodi, da cepiva ni. Ker veste, da testiramo vsako novo prispelo serijo cepiva na ustreznost in učinkovitost in samo testiranje lahko traja tudi več tednov, si verjetno lahko predstavljate, da v primeru zavrnitve določene serije, cepiva ni. Tovrstne stvari se dogajajo ekstremno redko (morda 1 v več letih), a se včasih le zgodijo. Zalog cepiva v skladu z zakonodajo ne moremo imeti.
Lep pozdrav!
Nina

New Report

Close