Med.Over.Net

Starši in otroci

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

Za naše navihance je potrebno biti iznajdljiv, domiseln, ustvarjalen, igriv, vesel, nasmejan, iskren, vztrajen, včasih zaskrbljen ... Preberite izkušnje in zaupajte svoje.

Mirjana Frankovič , specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

Kje spi vaš otrok?

Default avatar

BIBA

Punce!
Samo na eno vprašanje mi odgovorite:
KJE SPI VAŠ OTROK, V SVOJI POSTELJI ALI JE PRI VAS?
Moja 4 letna hči še vedno noče spati v svoji postelji.
Včasih spi do 2-3h v svoji sobi, potem pa takoj v spalnico. In še to, spi skoraj na meni, tako, da sem čisto polomljena.
Default avatar

AndrejaS

Naša mala po dopustu spi v svoji posteljici, ki je postavljena tik ob najini, pa brez stranice je, tako da mirno zleze tudi k nama, če ravno želi. Mislim, da zadnje čase ugotavlja, da je bolj prijetno spati "na svojem", ker tudi kadar zleze name, običajno čez nekaj minut že telovadi proti svojemu koncu. Sem ji pa ob eni taki polomljeni noči kar povedala, da se moram tudi sama naspati, in da je to težko, če ona celo noč na meni leži. Da se z veseljem stisnem z njo in jo pocrkljam, dovolim ji, da mi šari po laseh (naš sistem uspavanja), ne vidim pa več rada, da telovadi po meni. In v glavnem zaleže. Poskusi.
A.
Default avatar

Ksenja

Biba,
naš 13 mesečnik spi v svoji posteljici v svoji sobi. Ko se je še dojil, je sicer velikokrat od 3h ponoci pa do jutra bivakiral pri meni, odkar pa ima flaško, spi sam.
Pred kratkim je bil bolan, pa sva ga imela v najini postelji (nič več kot 3 noči). takoj se je navadil in imela sva precej problemov, da sva ga "odselila". Moram reči, da pri tem moj mož igra zelo pomembno vlogo. V takih kritičnih trenutkih ga bistvenoi lažje spravi spat kot jaz. Ko pa to kritično obdobje mine, gre tudi meni boljše od rok...
Lepo spite, kakorkoli že...
Default avatar

Miša

Mi pri svojih rosnih 18-mesecih zaspimo v svoji posteljici v svoji sobi, včasi se zgodi da ker se še vedno zbuja ponoči, da be more zaspati nazaj ko spije svoj čajček, in ga vzamem k nama v posteljo. Večinoma pa pride k nama okrog 7:00, kadar smo seveda zjutraj doma (sama delam v turnusu, tako da se na vsake 14 dni crkljamo) in potem še podremamo za kakšne pol urce.

Mirne noči on lp Miša
Default avatar

mamica

Moja hči je do treh let spala v najini postelji. Včasih tudi v svoji, ampak ponavadi le tja do kakšnih 1h ali 2h.
Potem pa smo ji uredili ta veliko posteljico in kakšno leto je kar lepo spala v njej.
Potem pa smo dobili novega člana, ki je spal v najini posteljici, pa je tudi hčerka hotela spati v najini posteljici. Ker sta mi oba otroka enako ljuba, ter verjetno hčerka ne bi razumela zakaj lahko mlajši bratec spi pri mamici, ona pa ne, sem ji dovolila, da je zopet prišla v najino posteljo. Otrok v času, ko se pridruži nov član doživlja stres, zahteva večjo pozornost, jaz sem ji poskušala kar najbolje ustreči.
No in včasih smo spali vsi štirje, včasih pa je mož šel v njeno sobo v njeno posteljo. Tako je potem trajalo približno kakšno leto. Letos poleti pa sta dobila novo sobico in od takrat naprej hčerka zelo lepo spi v svoji postelji, v svoji sobi ter se tudi zelo redko prebudi. Za vikende pa proti jutru včasih še vedno spimo vsi štirje.
K sreči imamo kar veliko posteljo.
Default avatar

Joži*

Hčerka (5) raje spi v posteljici poleg zakonske, sin (3.5)pa pri nama, čeprav ima svojo posteljico zraven. Imata tudi svojo sobo z velikima posteljema. Hčerka bi spala tam, če bi tudi sin (včasi popoldne spi tam sama), a on noče.
Default avatar

Kaja

Imam to srečo, da sta oba otroka spala od prvega dneva v svojih posteljah in nikoli protestirala. Prvič je bilo tako, da sem puščala vrata odprta za par cm, pri hčerki pa smo bili v novem stanovanju, kjer je nadsvetloba nad vrati in nima čiste teme.
Default avatar

Moni

Naš mali pajacek (zdaj dve leti in sedem mesecev) že od rojstva dalje, no od drugega meseca dalje, spi pri meni in to čisti pri meni ali pa na meni!!! Tako je vsako noč, nikakor noče zaspati brez navzočnosti mamice. Ko je že malo v komi, pa položi lepo svojo glavico na mojo, no in potem pa vstani, če moreš. Ne, ne boš mi ušla mami!
Včasih se mi le uspe izmuzniti še preden trdno zaspi, ampak me v spanju že vpraša: mami, kam greš?
Saj to je noro, si mislim včasih, ampak naj spi pri meni, če hoče. Mislim, da ga nima smisla siliti v svojo posteljo, se bo že naveličal, tako kot starih igračk.Upam!

Želim ti čim manj polomljenih kosti in modric od brcanja, ker očitno ponoči igrajo nogomet,

Moni
Default avatar

Nina

Naš mali je star 5 mesecev in že od rojstva spi v svoji sobici in svoji posteljici.

Lp, Nina
Default avatar

Ula

3/5 let, spi v svoji postelji v svoji sobi. V svoji postelji spi od rojstva, v svoji sobi pa 2 leti od kar jo ima.
Default avatar

bb

Naša skoraj štiriletnica spi v svoji sobi od leta in pol dalje v veliki postelji.
Naša skoraj dveletnica pa pri nama v spalnici, v svoji posteljici, kateri smo sneli ograjico in namestili varovalo, tako da zjutraj pride sama k nama v posteljo.
Nikoli nista spali pri nama, pa ne, ker jima ne bi pustila, večkrat sem ju sama vzela k sebi, da bi spali, pa sta samo plezali po meni in se nista umirili.

LP
Barbara
Default avatar

Natasha

Ker je naša stara 9 mesecev, imamo njeno posteljico v spalnici. Zvečer posteljico potegnem čisto zraven moje postelje, tako da čuti mojo bližino in mirno spi.
Če se pa ponoči zbudi in se ne more umiriti, jo preložim na sredino zakonske postelje. In spimo naprej.
Ker punčka zelo "na široko" spi imamo srečo da je zakonska postelja ZELOOOO velika: 200 x 220

Želim si, da bi deklica čimdlje hotela spati v "družinski postelji".

Natasha
Default avatar

barbi

naš dveletnik spi v svoji sobici od njegovega 9. meseca starosti. ko smo bili še v manjšem stanovanju te možnosti ni bilo in smo spali skupaj v sobi - vendar zelo redko pri nama v postelji. to dovoliva le , če je mali bolan. večji problem je bilo zbujanje ponoči - pa je to na srečo minilo. le če se mu kaj sanja, potem joka in me kliče ter govori v polsnu. to noč je npr. hotel, da mu dam ključe od avta (ha-ha kakšne sanje!).
Default avatar

Jasna

Naš malček od prvega dne spi v svoji posteljici v najini spalnici, ker žal še nima svoje sobice. Le prvi mesec je spal pri meni, kadar sva bila sama.

Lp, Jasna
Default avatar

EvaK

Zame tvoje vprašanje sploh ni primerno. Namreč, le kje je prostor zame!? . Pri nas je razporeditev taka. Zvečer spi dojenček v svoji postelji ob zakonski, na zakonski pa ta večji (2,5L). Ko prideta mami in oči spat(recimo ob 22h, je situacija sledeča: Dojenček spi na desni dojki, malček spi na trebuhu ali na ramenu ali na glavi ali na kolenih (našteti telesni deli so moji!). Oči spi na dobri polovici ostale zakonske postelje. Zbudimo se srečni veseli in zadovoljni. In sicer Oči na okenski polici, malček raztegnjen čez blazine, mamica in dojenček pa nekje pri vznožju postelje.
Ha, vsako jutro je zanimivo. Pa se mamo kar fajn, se nič ne pritožujem.

LP
EvaK
Default avatar

klaus

Nasa spi od prvega dneva, ko je prisla iz porodnisnice, v svoji posteljici v svoji sobici. Obcasno (npr 1 x na dva do tri mesece) prespi pri naju, ampak to je obicajno, ko je bolna ali ko ima kaksen drug dober razlog. To ne pomeni, da se ne pocrkljamo, itd, ampak spi pa vsak v svoji posteljii....
Default avatar

AN-JA

Mi imamo pa,kar eno veliko družinsko posteljo v kateri spimo:mamica,očka,fračka 9 mesecev,fračka-skoraj 4 leta.Starejša se zadnje pol leta sicer raje odloča za svojo posteljo v svoji sobi,kjer prespi celo noč.Moram priznati,da mi je zjutraj,kar malo hudo,ker se ne morem stisniti,a otroci odraščajo-prehitro.
Andreja
Default avatar

Hela

tudi nasa spi od prvega dneva, ko je prisla iz porodnisnice, v svoji postelji v svoji sobi pa je prav zadovoljna
midva pa tudi ;))
Default avatar

katarina

že od začetka v svoji postelji.
Default avatar

Karmen M.

Najstarejši se je kot dojenček selil iz svoje posteljice (v spalnici, poleg velike) selil večkrat na noč tja in nazaj. Zakonsko posteljo sredi noči obišče, ko ga kaj muči (recimo, ko je bil mož hudo bolan, je kar naenkrat začel hodit k nama spat, prej pa 5 let nikoli. Ko se je mož pozdravil, so se nehali njegovi obiski).
Srednja je zaspala na dojki, smo jo skipali v njeno posteljico, poleg najine z možem. Ko se je prebudila, se je preselila k nama. Ko je bila stara dve leti, se je sama odločila, da gre spat k Lukcu v otroško sobico. In je šla. Občasno nas ponoči še obišče.
Tamauček že od rojstva spi v zakonski postelji, vsi poskusi samostojnega spanja so propadli. Na dojki že davno ne zaspi več in je kot živo srebro, zaspi šele ko pregori. Se enostavno uleže in zaspi.