preseneča me…
Znano dejstvo je, da so naše barve naše zastave izbrali Celjski grofje že pred stoletji, zato inmao v zastavi tudi njihov grb. Potem pa so prišli Rusi, ki so takrat imeli še oranšno-zeleno kombinacijo zastave, in ko so videli naše barve, so jih bile tako všeč, da so se odločili, da bodo okupili avtorske pravice. Kar pa jih naši kleni predniki niso hoteli prodati, so si jih Rusi enostavno prisvojili. Seveda brez grba Celjskih grofov.
So pa imeli Rusi zato moralnega mačka, zato pa so nas tudi pustili pri miru, ko so prijateljsko okupirali češkoslovaško in madžarsko.
Naša zastava posredno (seveda preko Rusije oz. še prej preko Sovjetske zveze) izvira iz Nizozemske. Prinesel pa jo je Peter Veliki, ko se je inkognito učil izdelovati ladje na Nizozemskem. Zdaj pa naj me kdo popravi, če nimam prav. Kajti menim, da bi vsaj nekaj podatkov o svoji državi in njenih simbolih vsak zaveden državljan vedel.
dobro, zdaj si nam razjasnila pojme o izvoru trobarvnice… pravzaprav niti ne o izvoru, ampak o tem, kako so jo prevzeli rusi… mimogrede popolnoma obskurno in nepomembno za slovence. če že, bi bilo za nas pomembno, kdaj in zakaj smo se začeli usmerjati proti slovanom in prevzemati njihove simbole.
sem pa prepričana da vem marsikaj, česar ti ne veš, pa bi po mojem skromnem prepričanju morala, že zaradi splošne razgledanosti.
pa kaj
Mene pa preseneča, da
– veliko slovencev ne zna uporabljati dvojine
– veliko slovencev ne loči med “mogla” in “morala” (sem mogla v trgovino – BRUH!!)
– mladi slovenci pravijo svoji narodni glasbi “goveja muzka” in veliko raje navijajo jugo muziko
– …
Vse to me preseneča. Mogoče to opazim zato, ker nisem slovenka in mi je čudno, da se nek narod tako obnaša do svojega jezika in svoje glasbe.
Jezik je živ organizem in se s časom spreminja. Ja, danes veliko ljudi ne zna več pravilno uporabljati dvojine, rodilnika, kadar je glagol zanikan, predpreteklika skoraj ni več slišati ali prebrati, a se s takšnimi pojavi ne srečuje samo slovenščina. Tujci, ki se na primer učijo nemško, vedno govorijo slovnično bolj pravilno od Nemcev samih, ker oni svoj jezik v pogovoru poenostavljajo, te poenostavitve pa z desetletji postanejo tudi slovnično sprejemljive. Predvsem pa je za slovenščino značilno, kar za hrvaščino ali srbščino ni, da se pogovrni jezik zelo razlikuje od knjižnega. Nekdo, ki reče “sem mogla v trgovino”, obenem brez razmišljanja napiše “sem morala v trgovino”, ker takrat razmišlja drugače. Zato slovenščina tudi zveni tako tuje na odru ali v filmih oziroma ljudje, ko jih anketirajo na cesti, govorijo tako, kot v vsakdanjem življenju nikoli ne.
Problem je v tem, da se tudi na tv vedno bolj pojavlja pogovorna slovenščina (razne “zabavne oddaje”) in je tisto pravo slovenščino slišati kvečjemu pri dnevniku in tedniku …
In “goveja muzika” se tudi komaj kdaj sliši po radiu. Saj ne da je meni všeč (zakaj pa bi mi bila, saj ni moja narodna glasba) – ampak tisti, ki bi jo morali spoštovati in ohranjati, je ne!!
Pogovorna slovenščina v zabavnih oddajah je najbrž posledica tega, da knjižna slovenščina zveni pretrdo. Da bi bila oddaja bolj sproščena, dovolijo pogovorno slovenščino in narečja, vendar jih na koncu uporabljajo ne le gostje, temveč tudi voditelji. Tudi mene moti, ko poslušam radijske in televizijske voditelje, kako napačno naglašujejo in si privoščijo celo vrsto slovničnih napak, značilnih za pogovorni jezik, še posebej ker se bojim, da bodo te pogovorne oblike kmalu postale knjižne, meni pa je slovenščina všeč takšna, kot je.
Glede goveje glasbe pa ne vem, najbrž je sosedova trava vedno bolj zelena od domače. Slovenci najbrž res težko priznamo, da je nekdo dober, čeprav nam morda ni všeč, in tako pogosto ne cenimo tega, kar imamo, tako kot na tem področju na primer Avsenikov, čeprav so doma in v tujini dosegli več od kogarkoli.
Mene pa to ne preseneča več. Sploh po prebranem prispevku dva dni nazaj v Dnevniku (naslovna stran). Če naši diplomati ugotavljajo, da ne potrebujejo poučevanja v slovenskem jeziku za svoje otroke v Bruslju, potem…
Je to sploh mogoče? Smo Slovenci res tako ponižani, prestrašeni, zafrustrirani, da se sramujemo celo svojega jezika?? Mene bi bilo sram, da bi me država poslala v tujino, mi dala možnost poučevanja za otroke v slovenskem jeziku, jaz bi pa rekla ne.