Za vse Pirničane-ke in tiste, ki ste puščali otroke tja v Lipo.
Prosim povejte mi le nekaj:
Klub Lipa je bil znan kot zloglasni klub v katerem se je dogajalo marsikaj kar niti pod razno ni primerno za nekega otroka-najstnika!
Sedaj vas sprašujem, kako ste lahko dovolili svojim otrokom sploh pogledati ta klub, kaj šele vstopiti v njega?
Naj ne bodo izgovori, da niste vedeli kakšen je ta klub, kaj se dogaja tam, če so to čivkali že vrabci na strehi, pa ne bi tega vedeli vi domačini.
Za vse ostale, ki tega niste vedeli in so vaši otroci zahajali v ta klub, pa me zanima tole:
Mar se ne prepričate kje hodi vaš otrok, mar ga nič ne kontrolirate, mar ga nič ne izprašate, pokličete in se potem prepričate ali govori resnico, mar nimate nič kontrole nad njim, mar sploh veste kje ga vaš otrok žura in kako ga žura in s kom ga žura itd? Ali vam je dovolj le to, da reče adijo grem ven , se vidimo nekje zjutraj?
Ne provociram, ne želim biti nesramen, ampak ljudje božji vse bolj se mi dozdeva, da ima naša mladina preveč svobode in preveliko zaupanje od starše in da večina staršev sploh ne ve kje hodi in kaj dela njihov najstnik. Je to prav? Se mi zdi, da ni, še sami sebi mi odrasli ljudje včasih ne moremo zaupati, nas kaj prehitro zapelje v skušnjave, pa zaupamo najstnikom, ki nas v trenutku lahko tako nategnejo.
Dragi starši in najbolj smešno je na koncu to, ko se kaj zgodi so eni tako glasni, ne naš pa ni tak, ga ni bilo tam, na koncu pa se izve, da je bil celo pobudnik. Zamislite se malo nad seboj in vašimi otroci, tudi jaz se bom in od danes bo pri nas zelo drugače, spet bomo uvedli policijsko uro in vzgojne kazni in kontrola bo, bom pa kot Sherlock hodil za njim, dokler ne bom sprevidel, da je vse tisto kar mi govori resnica! Bom pa zajeban foter, bolje to, kot pa mrtev otrok nekega dne na tleh zaradi podivjane mladine.
Tole mi je dalo veliko misliti in bojim se za svojega najstnika!
Francl strinjam se s tabo. Tudi sama sem mama, zaenkrat še predšolskega otroka in enega pričakujemo maja. A že sedaj se bojim kako bo. Vsako leto je težje. Ko danes vidim te osmošolke kakšne hodijo po cesti, v šolo me je groza. Že v osmem razredu so vse nališpane, oblečene (sori izrazu) kot kake pocestnice. Da ne govorim, da jih večinoma že kar redno kadi, tudi alkohol je že prisoten.
Stara sem 25 let, ni dolgo tega kar sem tudi sama bila najstnica, a časi so se spremenili 200/uro, kot da bi vmes preteklo vsaj 50 let. Groza.
Želim si, da bom sina znala vzgajati “pravilno” (čeprav nikjer ne piše kakšna je pravilna vzgoja), da bo pošten, priden. Mogoče je mala prednost ta, da živimo v manjšem kraju blizu Kamnika, skorajda na vasi (čeprav bi mi krajani zamerili ta izraz). A jasno mi je, da to ni pravilo.
Želim si, da bom znala biti dovolj stroga in jasno postaviti pravila “igre imenovane odraščanje”.
Čedalje težje je, še težje bo. Službe čedalje več zahtevajo od nas, večino časa preživimo v službi in čedalje manj doma z otroci. Nekaj bo treba narediti, kajti drugače nas bo tole povozilo. Danes brez denarja ne gre preživeti, zato delamo kot norci, za ostale stvari pa nam zmankuje časa.
Če jim prepoveš, hodijo pa na skrivaj. Težko je biti pameten. Jih poznam ! Mislim, da je pomembno, da jih pripelješ varno in da se pripeljejo v gruči s taksijem domov skupaj in se tudi na zabavi skupaj držijo. Jaz pravim, da me zelo skrbi in se mi potem javi, da ne bom tečna.
Sicer je pa druga pot klasična vzgoja z intenzivnim športom ali glasbo. Moj mož tega ni dojel, ko so bili otroci majhni. V najstniških letih je pa prepozno. Dobri so tudi petkovi in sobotni družinski izleti, ko ne more potem nikamor. Samo, saj veš, nikoli ne veš?!
Te mlade, ki jih jaz poznam, bi skrajno pohvalila. So nežni, obzirni, pametni, prijetni, niso objestni, mogoče kakšen kadi, družine jih imajo rade in so urejene. Vedno moramo imeti radi naše otroke in njihove prijatelje, ter jim vlivati veselje do življenja in jim namigniti, naj pazijo nase in na prijatelje.
Francl, držim pesti za naše najstnike da bodo imeli tudi oni priložnost skrbeti za svoje. Vse skrbi, ki so jih imeli naši starši, smo tudi sami pokasirali trojno! Pa nisem bila težka, mogoče sem enkrat rekla mami mama, namesto mami in to je bilo vse.Pustili me niso nikamor in sem bila kot žalostna tempirana bomba, ki se je najlepše uredila za smeti dol odnest in za v trgovino, kjer mi je blagajničarka rekla, da sem vsak dan lepša.Hrepenenje je pa ostalo in tudi posebne sreče nisem našla.
Žal je dejstvo, da je STARŠEM VSEENO, kje je njihov mladoleten otrok ponoči! In jim JE VSEENO, kje je podnevi. Ker je tako najbolj enostavno! Prepustiti otroku popolno svobodo, pa naj počne, kar hoče, starše osvobaja! Prihrani jim čas!
TEŽKO JE, otroka vzgajati, se z njim pogovarjati, vedeti, kaj počne in s kom počne, težko je postavljati meje in se jih držati, težko je dajati otrokom vzgled! TEŽKO JE biti mama in/ali oče. Ker moraš biti v navezi z otrokom 24 ur na dan, vsak dan. Ker se moraš truditi, razumeti ga. Ker mu moraš dajati oporo. In za vse to je potreben čas. Ogromno časa! In ta čas ne prinaša denarja in ne zabave. Ampak starši morajo prevzeti odgovornosti za svojo vzgojo ali nevzgojo.
Mame in očetje – denar ni vse, biti v službi nonstop, doma pa plačevati varuške in sobarice in kuharice in likarice, otroku kupiti, kar si zmisli in še več, TO NI VSE! Pogovor in posluh za nekoga je dosti več od tega!
Ali pa tudi tisti, ki niso nonstop v službi, ampak so nonstop doma. Pa otrok ne dobi odgovora na neko vprašanje, ker nekdo spi ali gleda mehiško nadaljevanko in sočustvuje z njenimi junaki. Ali pa je mama opita ali oče v gostilni.
Pa še……
Ah, saj vsi vemo, kako je. In kako boli, ko se zgodi takšna tragedija. Pa je čisto vseeno, kdo bo sedaj kriv. Ker je že prepozno!
Sama nimam otrok, vendar pogosto razmišljam o tem in onem v zvezi z njimi, sploh pa ob kakih takih dogodkih, ko0t je bil ta v Pirničah. Strinjam se v vsem s predhodniki. Otroku je treba postaviti meje, čez katero ne bi smel. Tudi nam so starši postavili meje, prek katere si nismo upali in so se nam starši zdeli neskončno krivični in nepravični do nas. Vendar otrok jke vedno tak, da preskuša, do kod lahko gre. Včasih ob sobotah ali ob petkih, ko grem iz kina ali kaj podobnega, vidimi, kako po Ljubljani ob 11. uri ali še kasneje brezciljno pohajkujejo in tavajo gručice mladoletnikov, morda nekateri nimajo še niti 15 let, bi dejala, glede na njihovo rast in videz, s flašami v rokah, brez pravega cilja, glasno vzklikakajo, kot da bi nekako opozarjali nase in hoteli vzbuditi pozornost. In tedaj se vprašam, ali njihovoi starši sploh vejo, kje so njihovi mladoletni otroci ob tej, zanje pozni uri, kaj počnejo, v kaki družbi so … Zdi se i, kot da se straši pogosto otroku bojijo otroku enostavno reči ne, se bojijo, da se bodo otroku zamerili, če mu bodo kaj prepovedali. Tudi jaz mislim, da je bolje biti zajeban foter, kot pa da se otroku kaj zgodi – nesreča ali celo kaj hujšega.
Strinjam se s svojimi predhodniki. Za svoje otroke smo starši odgovorni, to nam pobere res veliko energije, a se splača. Danes se je starostna meja mladostnikov po žuranju premaknila navzdol. Družba, okoliščine in vse je pripomoglo k temu. A mi starši se moramo zavedati, da smo odgovorni za svoje otroka do 18. leta, kasneje prav tako, saj se hranijo in živijo doma. Dokler moraš otroka preživljati, moraš imeti vpliv nanje. Naša 15 – letnica nam tudi nekaj pove, nekaj obdrži zase, kar je razumljivo, saj potrebujejo nekaj zasebnosti, a kje hodi hočem vedeti in tudi nadzor vršim. Pa ne le nad svojo, hodim po punktih – plaža pod vrbami, ljubljanski grad, pred šolo, na ploščadi itd. so mesta, kjer se zbirajo mladi – s flašami v rokah, samo gledam jih, včasih malo skomignem in si mislim, morda jim bo pa kaj nerodno. V glavnem jim ni, ker so zadeti (pijani -mešajo vino, kolo, žgano pijačo, vmes zvijajo cigarete in malo pokadijo in so v svojem svetu).
Če bi se vsi starši mladostnikov zavzeli in šli občasno ali kot bi bili dežurni, malo naokrog in pogledali, kaj delajo ti naši zlati otroci, bi se zamislili in bolj skrbeli za njihova pota. Starši, očetje in mame, dvignite se spred TV ali iz lokala in pojdite večkrat malo naokrog, kjer vam najstnik pove, da je. Mi se moramo angažirati, saj se otroci ne zavedajo posledic. Po 18. letu imajo več pameti, spoznajo in izkusijo že kaj in jim lahko več zaupamo. Do tedaj pa jih poskušajmo varno popeljati skozi dobo odraščanja.
Sem že na drugem forumu dala odgovor, pa ga kopiram še sem.
Jaz sem že na tem forumu dobila pod nos, da sem tiranska mati ipd., ker je moja vzgoja stroga, ampak kljub temu sem na to, kako sem svojega otroka vzgojila, ponosna. Kjub temu, da je že polnoleten, še vedno velja ura kdaj mora bit doma – dokler bo pod mojo streho, bo tako.
Res, da sem bila z njegove strani deležna najstniškega negodovanja in sem bila zajebana, zoprna, tečna mat, da ne razumem, da najedam, da sem kot policaj, itd. Danes mi je za to hvaležen.
Pirniška Lipa je gnila že pri koreninah! Kdor ne pozna Pirnič, naj bo raje tiho.
Vsi, ki pa se trkate po prsih in posipate s pepelom, glede vzogje, zaupanja in tega kar ste počeli v mladosti, se pa zamislite nad seboj. Bodite veseli, da se vam ni zgodilo česa podobnega!
Najstniki v današnjem času potrebujejo veliko strožjo vzgojo, kot smo jo potrebovali mi v njihovih letih. Zakaj? Zato, ker se večina mladih danes sploh ne zna zabavat brez alkohola in raznih substanc – beri trave, extasy-ja itd… tega pa je ravno v – za nekatere tako opevani – Lipi največ.
In kot sem že omenila nekje spodaj na tem forumu: ko sem bila jaz najstnica, si moral bit star 17+ da so te spustili v diskoteko (osebna izkaznica). Sploh pa že vinjenih obiskovalcev niso spuščali not.
Moj sin, ki je že polnoleten, je bil pred časom usodnih dogodkov v Lipi iz golega firbca. Ja, vedela sem kam je šel in s kom.
Ko je prišel domov, so bile njegove prve besede: “Mami…. prvič, zadnjič in nikoli več! Kar se tam dogaja, je totalna štala. Za pokozlat! Totalno zadrogiran folk, pijan… pa ti pride tam en tip in mi začne na silo pred fris rint joint.. na potegn!… Če ne bi bil tok prbit, kokr je bil, bi ga užgal ko vola. Punca – dobra postavca, ok pleševa… jo prašam kok je stara.. 13. Haloo?! Smo se kr pobral… adijo!!”
Mislim, da to dovolj pove…
Ja, Francl, eno prvih vprašanj, ki sem si jih zastavila po tragediji, je bilo, kaj 15 – letniki delajo pred takimi klubi in ko sem šokirana to glasno vprašala, so se vsi zgražali nad mojim razmišljanjem. Na koncu so vsi tako argumentirano zavračali moje pomisleke, da sem mislila, da je z mano nekaj hudo narobe.
Imam polnoletnega sineta. Ima svoje muhe; veliko krat sem nanj jezna zaradi šole, veliko krat sem zaradi njega trepetala. Tudi jokala, če že hočete. Imam ga neizmerno rada, čeprav mu tega ne znam prav pokazati in mi je zaradi tega hudo. Nikoli ga nisem kovala v oblake in zagovarjala, češ, moj pa že ni tak. Lahko je. Nikoli ne moreš vedeti, vsakega lahko kdaj zanese. Nihče ni brez napak… Vsakič. ko gre ven z avtom, se tresem.
Je pa nekaj res; do nedavnega je ponoči hodil ven izredno redko in ko je šel, se je vedno do minute držal dogovorjene ure in še sedaj, ko je presegel magično mejo 18, se mi nekaj krat javi. Napiše, da je vse OK (čeprav vem, da lahko tudi ne bi bilo ravno tako), vendar imam z njim stik in me vsaj to pomirja. Kar se odgovornosti do mene tiče (ve, da se obupno sekiram zanj), je enkraten.
Pa nikoli ne bom rekla “nikoli”…
Meje, kontrole in mu dati vedeti, da ga ljubiš, da se bojiš za njega, da zaradi tega delaš vse to in bo kmalu dojel, kako vredu starše ima, če ne prej pa čez 10 let, ko bo reku, fotr prav si imel ko si mi stal za vratom!
Bolje to, kot da me kap ob vsaki sireni in ne vem kaj, raje grem v kontrolo in preverim če njegova beseda drži, kot sedet pred tv ali bit mogoče z ljubico, ljubčki, kot dela večina, zavožene družine, otroc prepuščeni sami sebi in potem se čudimo Lipam in tej objestni mulariji, taka mularija nima pravega doma, pravih staršev, v to me ne bo noben prepričal! Taka mularija ne rata čez noč, taka mularija je brez srca in čustev in da otrok postane tak ti je takoj jasno, da se staršem fučka za njega,pa brez zamere! In potem je začaran krog, opozoriš, da se v tvojem kraju dogaja v neki družini nekaj hudega in si vsi zatiskajo oči ali pa si na koncu še ti najbolj usran, ko si želel le pomagat in enako je zdaj tukaj, ko si nekdo upa pisat kakšen fotr da sem, no ne na tem forumu, na unem starši pa sem jih dobil pod nos, naj otroka zaprem raje u kevdr, pa sem napisal le, da kako nekdo lahko recimo svojo 15 letno hči ali satrejšega otroka, to sploh sedaj ni pomebno,pošlje v LIPO na žur, pa vedel je kakšen klub je to?! Če pa ni vedel, pa toliko slabše, ker sploh ne ve kje ga žura njihov otrok.
*****Klub Lipa je bil znan kot zloglasni klub v katerem se je dogajalo marsikaj kar niti pod razno ni primerno za nekega otroka-najstnika! *****
Franci. A si lahko bolj konkreten, kaj se je dogajalo tam, da svojega otroka ne bi smela spustit v Lipo?
Konec koncev so tja hodili vsak teden tudi policaji, sicer ne bi tib dobil toliko kazni. Torej nadzor s strani policije je bil.
Lady L. To da je tvoj sin videl nekoga kadit joint , ni neka tragedija. Mi je enkrat pravil en prijatelj po poklicu učitelj, da je že zalotil mularijo, ko so na šolskem stranišču vlekli travo – in to v osnovni šoli.
hm dancica. zanimivo da pišeš da to ni taka tragedija, če recimo nekdo tvojemu sinu moli joint v obraz. meni se pa zdi. kajti z enim jointom se začne. kaj pa če bi recimo tvoj sin vzel in skadil ta joint?? tudi ne bi bila taka tragedija???
verjemi v lipi se mnogo tega dogaja, res že 5 let nisem bila tam ali kje drugje, a verjamem da se ni kaj dosti spremenilo, oz se je samo na slabše.
hecno, res so bili vsak dan policaji tam, a ne zaradi varnosti, kontrole. in ful je problem joint odvršt, če pride policaj v prostor. in danes marsikatera 15 letnica ne izgleda več kot 15 let staro dekle in tudi malokje jo kdo vpraša za osebno izkaznico, tako da …..
Burja, boš videla, ko bo fant sprevidel, da mu zaupaš, bo tudi on tebi – no, saj ti že sedaj. Razume te, ve, kako te skrbi. Ta napetost bo počasi popustila, tako, da boš lahko mirno spala celo noč. Tudi moja hči /22 let/ se zaveda, da me skrbi zanjo, vedno mi samo pozvoni na mobi, ko pride srečno na cilj in še enkrat, ko od tam gre. Res pa je, da kar nekaj let traja, da otroci spregledajo, da jim starši samo dobro želimo. Uh, kako je to lep občutek:-)))))))))
Malenkost, pa še drugič. Danes mi je hecno, kako so mi včasih tapametne” suflirale, kako naj vzgajam pravilno svojega otroka. Danes je pa njihovih otrok večina na krivih poteh, ali pa jih sploh ne morejo imeti. Ja, težka je naša starševska, ampak, jaz sem vedno verjela, da mi bo to enkrat povrnjeno. LP
Zarja, verjetno ne veš, da je večina srednješolcev že kadila travo, pa jo niso dobili v diskotekah, temveč se trava kadi povsod, kot je že dančica omenila tudi na osnovnošolskih WC-jih in pred šolami. Že v šolah imaš dealerje, ki služijo s prodajo mamil.
Ampak so tud hujše droge kot trava, naprimer heroin.. ki pa se v diskotekah ne uživa, temveč kje drugje, naprimer v Kranju je poznan plac le nekaj 10 m od policijske postaje.
Saj ne rečem, ni dobro uživat droge, vendar se tudi droge ločijo na mehke in trde, dokaj nenevarne in zelo nevarne.
No tud greš lahko v lokal na kavo, pa ti kak znanec ponudi alkohol. Če ne maraš alkohola boš rekle NE HVALA, isto je pa z drogami, v diskoteki ali kjerkoli drugje.