dost mam
dost mam tečnega brata, ki komandira vse kar leze in gre in njegove vsevednosti. dost mam maminega nerviranja, da more bit po hiši vse pospravljeno, če slučajno kdo pride. dost mam taščinega jamranja, da jo vse boli in da nima s čim kupit kruha. dost mam fantovih umazanih oblek po celi hiši. dost ma sosedinih nasvetov kako moram gojit rože in kako bom vzgajala otroke ko jih bom imela. dost mam sodelavkinega moža, ki leta za vsako kiklo, ona pa mu slepo verjame da ji je zvest.
me sploh več ne briga za nikogar. rada bi bila sama. naj me pustijo pri miru in ne sprašujejo kam grem ko se izpred računalika vstanem in se napotim na wc. naj me pustijo pri miru, ko me boli hrbtenica. boli me, zares me boli. ampak mi nihče ne verjame, ker sem pač mlada in me nima kaj bolet.
sem mar na svetu, da mi lahko vsi jamrajo, da mi komandirajo, me nervirajo, spravljajo ob živce, jaz pa se seveda ne smem jezit, ker sem še mlada. moram res vse pretrpet? res ne smem izrazit svojega mnenja? npr. kakšne barve naj bo fasada, kako naj bi bilo postavljeno pohištvo? imata res glavno besedo oče in mami, in seveda celo leto starejši brat. ker je pač starejši od mene ima pravico do svojega mnjenja, jaz pač ne.
žalostna sem. kaj žalostna besna! zakaj pridejo ljudje k meni samo ko jim je težko, da mi lahko jamrajo, tožijo, kaj je rekla tista tam čez cesto. zakaj pride kolegica k meni samo takrat, ko se je z nekom dala dol. mar misli da je to kul? ne morem iz svoje kože. sem pač prijazna, kaj morem.
ampak tega mam počasi dost!
ah…poznam to, poznam. jaz bi lahko doktorirala iz počutja “dostmam”. tako da se nič ne sekiraj. čisto ti verjamem, da imaš dost, pa tudi prav imaš, da imaš včasih vsega dost. čas pa je, da dotičnim osebkom to tudi poveš!!! drugače bodo mislili, da si lahko še naprej privoščijo. enkrat se razpištoli in jim pokaži drugi jaz. če nič drugega, se boš bolje počutila.
veliko sreče!
Živjo!
Če imaš dost vsega, spakiraj kufre in pojdi stran za dan ali dva ali pa za cel mesec, odvisno, kaj si lahko privoščiš (lahko je zelo poceni npr. prostovoljno delo ali poceni letovanje npr v turčiji ali tuniziji ali pa samo izlet v hribe in prenočevanje v planinski koči) – pojdi si nabrat novih izkušenj v nove dežele, sama!!, išči nove ljudi, nova doživetja…
pokuri negativno energijo, ki se je nabrala v tebi!!!!!
lp
To, da si napisala, da imaš vsega POČASI dost, je pravzaprav dober znak… Nič ni še zamujenega.
Veš, so ljudje, ki jim je jamranje oblika sprostitve, s katero se sproti »sfiltrirajo« in s tem lepo skrbijo za svoje zdravje. Je pa res, da se nekako navadijo, komu se v svojih sitnih dneh lahko oglasijo. Takim, ki prenašajo njihove malo posebne »muhe«… In če pride kakšen drugačen dan, so upravičeno začudeni: »Le kaj ji je?«
Eden mojih priljubljenih, a veliko premalokrat izrečenih stavkov je: »Delajte se, kot da me ni.« In če potem kdo še »dreza« vame, se oblečem in rečem: »Se grem prezračiti…« Ko se čez kako uro vrnem, je stanje že spremenjeno – ali pa ga samo jaz drugače vidim. Predvsem pa lahko potem precej mirneje povem, česa ne maram in zakaj.
Me prav zanima, kateri »prijemi« bodo zalegli pri tebi.
P.S.
🙂 Še dobro, da je danes nov dan, ane?
Zakaj ti ljudje jamrajo? Zato, ker jim na to odgovarjaš in kimaš. Bodi tiho in se naredi, da tega ne slišiš, ne zastopiš, da bodo meli občutek, da klatijo neumnosti. Od sebe daj toliko energije, kolikor jo zanje želiš dati in nič več! Če kaj vprašajo, reči KAJ? in potem spet nič, se bojo že odvadli najdeat. Pospravljeno bo, ko boš edina, ki bo razmetavala in pospravljala. Če imaš še enega zraven, kontrole več ni… Si me spomnila na čase, ko sem živela doma in je blo isto in sem se tud pritoževala. Sedaj živim samo z enim in je isto. Ampak ne zato, ker bi tok svinjal. Jaz bi bla zadovoljna samo, če bi bla sama, ampak pol bi se pritoževala, da sem osamljena. Imaš kak tak dan, ko imaš vse rada? No danes je ravno obratno…