sram me je, da sem slovenka
Munba… tole mora biti res težko. Vsak dan posebej preživeti v sramu, da si slovenka. Veš kaj? Daj no, zaprosi za Italijansko državljanstvo. Oni so tako omikana in civilizirana družba, da boš tole svojo sramotno epizodo z barbarskim slovenstvom po moje kmalu pozabila.
Saj tako se rešujejo problemi, kaj ne? Z ukkrepanjem in ne z govoričenjem.
P.S. Si že kdaj razmišljala o tem, da univerzalni in najvišji um (ki ga nekateri imenujejo Bog) in ki je nezmotljiv ni TI? Torej dovoli tudi drugim, da razmišljajo po svoje in jih za to ne obsojaj. No ja, ali pa mi dokaži, da si ti res Bog in da sta tvoja misel ter beseda edina pravilna…….. Mene pa ni nikoli sram za druge. Me je samo, če sam ušpičim kakšno neprimerno. Edino za to mi je podeljen mandat…….
Če prav razumem, punca razmišlja po svoje in je res ni treba napadat. Pač nima črednega nagona, kot ga ima večina ljudi (da ne bom rekla Slovencev). Pusti ji njen prav.
Živimo pa tolko let po Titu, da mogoče ne bi blo slabo, če bi že enkrat nehali premetavat tiste kamne po Sabotinu in bi raj nardili kaj za prihodne rodove in se nehali kregat zaradi stvari, ki so zgodovina.
Sicer pa je mene tudi sram, da sem Slovenka. In to zato, ker ni nič dobro, kar je slovensko. Niti glasba, niti moda, niti čokolada, niti… skratka nč. Sam de je anglo-saksonsko al pa balkansko. Res me je na momente zlo sram.
Resnično nam je lahko žal, da je pri nas ob fašizmu bila edina možna opcija komunizem. Seveda je premagal fašizem, vendar je premagal tudi svoj lastni narod, kar se pozna še danes. Tudi tuji zgodovinarji vedo povedat, da bi Slovenija bila ena najbolj razvitih držav, če bi vojno premagal normalen, optimalno demokratični – politični sistem.
Mimogrede pa, tujina ni le Italija…
Žana, potem pa svoje otroke nauči, naj priskočijo na pomoč človeku na cesti, ko išče pot, ali težko nese torbo, ali koga napadajo, ali punco kdo poskusi kdo posilit… v Sloveniji to ignoriramo. Bodi tiho in pojdi čimdlje. Še prevečkrat sem to doživela pri nas. V tujini nikoli.
Kako pri zdravniku ponižno čakamo v vrstah. Nikogar ne motijo…
Tako preklemansko strahopetni – prestrašeni smo! Bravo Tito, dobro ti je uspelo.
Ne Draga EnaA, to je tipično obnašanje ljudi v komunističnih oziroma diktatorskih državah, kjer je prepovedano govoriti na glas. Ko ti grozi zapor zaradi dolgega jezika. Kaj šele, da bi se uprl sistemu, ko pa nikoli ne veš, s kom imaš opravka. V zahodnih deželah ljudje niso obremenjeni s temi neumnostmi.
Sama sebi se ne smilim, pa tudi ti ne. Smili se mi pa ob belem dnevu sredi mesta posiljeno dekle.
Še danes me zaboli želodec ob bivšem prehodu čez mejo, ko se spomnim iz otroštva, kaj pa če imamo preveč kave…, kaj če bodo mamico in atija preiskali, kot od sošolke…, čeprav je prehod čez mejo bil zame bolj igra.
Žal mi je, da si tako nevedna. Toliko nepoučenih, zarukanih ljudi v svoj prav in toliko ignorance sem doživela samo še v Rusiji. Na Kitajskem še nisem bila…