Forum.Over.Net

Življenje, ah to življenje

Odgovarjajo: Mirjana Frankovič, transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj

Tašča in jaz

Default avatar

lenčka

Da, ona je še vedno moj največji problem. Sicer ne vem točno ali ona, ali njen sine. Vsekakor pa je problem večji, kot sem si predstavljala pred tremi leti. Zaradi ljubezni do njnega otroka, sem pristala na to, da živiva pri njih. Oz. če se popravim, fantu je bilo samoumevno, da bova pri njih. Jasno, nisem ji bila všeč, moji starši niso premožni, nimajo bogastva....ona pa se ima za naj naj človeka. V resnici pa je v duši tako zelo gnila. Koga ima rada? Samo svojo hčer, sinu pa preprečuje da bi bil srečen. Kadar njen sin potegne z mano je groza, ne govori z mano, me provocira, nadzira, komandira... V bistvu ima me za deklo. jaz moram to, ono, tretje. Tudi kadar dobim obisk me odrine, ona je glavna. Kaj dela? Nič, pa še tisto bolj malo. Ko pa kaj naredi pa cel dan ali teden govori koliko je naredila... Pa niti tega si nisem preveč jemala k srcu. V zadnjem času pa me moti prav njen odnos do tasta. Z njim se razumem in se tudi veliko lažje "pametno" zmeniš. Tudi fant ga ima raje oz. ga bolj spoštuje. To pa taščo jezi. Zelo zelo. In ko se ona in sin sporečeta, (ker ji fant ni tiho kot jaz in mož) ona ne govori na naju z tastom. Ne vidim logike. In ko je jezna, niti svojemu možu ne skuha kosila oz. ne dela nič. Samo kava, kava, kava, pa bolečine tu, tam.... Tako sva imela s fantom planiran vikend ob morju, vendar sva ga prestavila zaradi težav doma. Tast bi bil brez jesti, samo jezikovo juho bi jedel od jutra do večera. Treba je bilo postoriti to in ono, vendar nje to ne gane. Delali smo mi. Daje mi občutek da sem vedno in za vse jaz kriva. Ko pa je dobre volje kupuje sinu (mojemu fantu) darila. Enkrat bluzo, hlače....itd. In to me jezi. Kolikokrat sem rekla, da se morava odseliti, da bova zbolela na živcih, pa fant nič ne sliši oz. dobim odgovor, da bo oče znorel, da bo trpel kot črna živina. Da ga bo žena uničila... In popustim. Vendar me to ubija. Nikoli ne vem, kaj me čaka doma, kako bo. Ne upam si koga povabit na obiskb zaradi obnašanja tašče. Dve prijateljici sta mi že rekli, da jiva ne bo na obisk ko bo ona doma. Mojo sestro odbija, vendar še pride. Tudi mama raje pride, če ve da nje ni doma. Mojega fanta imajo radi, vendar čutim, da med nama raste prepad, ki ga povzroča njegova mama. Odseliti se noče, dela proti njeni volji, da ji dokaže da lahko tudi brez nje. Vendar pa je učinek ta, da ona vedno izpade pri delu in res uživa v življenju, mi trije pa garamo. Ko je dobre volje pravi, da morava tudi midva imeti otroka, da ga bo pazila, drugič spet reče, da njegovih otrok ne bo pazila... sama določi vse, tudi ko nihče nič ne reče ali vpraša. Hotela me je učiti kuhati po njeno, vendar nima pojma. Mene je mama vse naučila, saj je kuharica.... Za praznike mi je bilo v duši zelo hudo. Najlepši dan je bil 1 maj, ki sva ga preživela z mojimi domačimi. Če bi odšla od njih, fant ne bi prišel za menoj, ostal bi doma. Kljub vsemu. Meni pa se zdi, da v takšnih razmerah ne bom mogla živeti. Meni ne pomeni veliko njihova posest. To pa zato, ker trpim. Fizično in psihično. Pogovarjala sem se s sestro , ki mi predlaga, da odidem, da tako ne more biti. Res se je spremeil tudi fant in njegov odnos do mene. In to me boli. Zdi se mi, da sem za vse kriva jaz.

Vem, da je moje pismo dolgo, vendar ne vidim več pametnega izhoda. Kako se odločiti? Dejstvo je, da z njo ne morem več živeti. Smili pa se mi tast - resnično. Problem je v tem, ker mi razlikujemo kaj je prav in kaj ne in se ji oba postavita proti oz. ji povesta kaj ni prav. Ona pa za vse kaznuje mene, potem pa še tasta.
Default avatar

možiček

Glej lenčka, moški se delijo na dve skupini: na moške in mamine sinčke. Tisti moški, ki ne odrastejo, ki jim mamica pomeni vse, ki jim rit briše, jih ujčka, ukazuje izsiljuje, so mamini sinči in bodo ostali mamini sinčki.

Pri meni je bilo podobno, ampak samo na začetku. Na srečo, z ženičko živiva na svojem, ampak, ko sva hodila na obisk k mojim staršem, je moja mama ukazovala moji, kaj mora, kaj ne sme in podobno. Moja ženička mi sicer ni hotela na začetku povedat, kaj se dogaja, vendar sem kmalu ugotovi, ker je vsakič, ko sem hotel, da greva tja, šla z velikim strahom in odporom.

Na koncu pa jo je celo napadla, pred menoj in očetom, tako da sva se pobrala in šla. Z očetom imamo stikee, z mamo pa ne, dokler se ne opraviči in se začne normalno obnašat. Od tega pa je že 10 mesecev.

Vsekakor, ni mi vseeno, mamo imam rad, vendar ženo imam rajši oz. z njo živim, ljubim, bivam, diham.

Kar se pa očeta tiče, je to njegovo breme. Njuno živeljenje je njuno življenje, kot je najino življenje najino življenje.

Odgovor na tvoje vprašanje je pa tak: življenje je samo eno, izkoristi ga v največjem možnem okvirju, če te fant že zdaj postavlja za mamo, te ni vreden in nikoli ne boš ti prva...

pojdi stran in si najdi drugega, ki te bo imel resnično rad, kateremu boš ti na prvem mestu....

če pa želiš trpeti, pa ostani...spremenil se ne bo...
Default avatar

Relika

STA pa res trapasta, da sta odpovedala "dopust" zaradi nje. Tasta bi vzela s seboj in bi si še od malo oddahnil od nje. Poslušaj sestrin nasvet. Pri nas je bilo podobno. Tast, ki je bil zlat človek, je umrl. ZDaj že bivša gospa tašča pa je postala še bolj pasja. Pokojni tast me je sicer nenehno opozarjal, da bo tako, če bo ostala sama, pa nisem mogla verjeti, da bi lahko postala še hujša -- pa je! Nazadnje sem naredilo tisto, kar bi pravzaprav morala vsaj 10 let prej in bi si pruhranila marsikatero bridkost.
Default avatar

Ali

Razčsiti sama s sabo, kaj želiš rešiti - tvoj odnos z možem, tvoj odnos s taščo ali taščin zakon?

Tast najbrž ni invalid in to, da ste se "zaradi toplega kosila za ubogega tasta" odpovedali vikendu na morju, je težka neumnost.
Človek menda ja zna odrezati kos kruha ali najti najbližjo gostilno?

Zaradi ljubezni do otroka z možem bivata pri njegovih starših??
Tega pa ne razumem.

Očitno bi se o mnogih stvareh, ki se tičejo sobivanja pod isto streho in težavah, ki lahko iz tega izvirajo, morali pogovoriti veliko prej, preden sta razmišljala, da bi živela v hiši moževih staršev. Sobivanje ni enostavno, zahteva precej prilagajanj in diplomacije - vse pa temelji na pogovoru, za katerega pa nisem prepričana, da bi ga vi vsi bili sposobni opraviti..

Zdaj pa - na voljo imaš več možnosti- da se s taščo v primernem trenutku odkrito pogovorita o težavah z vašimi medsebojnimi odnosi, - da ostaneta v hiši, vendar prekineta vse stike, - da se z možem postavita na lastne noge, rešita svoj zakon in zaživita drugje ter da - se odseliš sama.

Lp, Ali
Default avatar

Joži*

Tvoj fant je na žalost mamin sinček. Za te velja, da se morajo najprej prostorsko ločiti od svoje mame, potem pa se bodo tudi čustveno. Smili se vama tast, a odrasel je, sam si je izbral ženo in za svoje probleme bo moral poskrbeti sam. Fantu se smili samo tast, tebe in tvojih živcev pa mu ni škoda. Tašča bo pač vedno ostala nezadovoljna in labilna oseba, vedno bo silila v ospredje, vedno bo sebe postavljala na višje mesto, kot ostale. Če si tega ne želiš, odidi, dokler ne bo otrok, kajti potem bodo šele problemi, saj bo verjetno vajine otroke želela spraviti na svojo stran. Morda bo fant prišel za teboj, ko bo videl, da gre zares.
Default avatar

Pajaca

Pojdi stran! Ne glej na tasta. Dec pri 60 (ugibam) lahko sam poskrbi zase in za svoje kosilo. Naj se nauči kuhati, naroči pico ali odide v gostilno (če so tako premožni kot se tašča hvali jim to ne bo problem). Situacija bo vsak dan slabša in če se fant že sedaj ne bo postavil na tvojo stran se nikoli ne bo. Pojdi in mogoče bo prišel za tabo, če bo bo ok, če pa ne bo, pa ne obupuj preveč. Rabiš pač moškega in ne maminega sinčka. Rabiš nekoga na katerega se boš zanesla.

Glede na to, da ne omenjaš otrok, sklepam da jih nimata oz tudi nisi še noseča. V tem primeru je še lažje. Ne boš imela nobene veze z njimi.

Vprašaj pa se tudi to. Če bi živeli pri tvoji mami, ali bi ostali doma, ker bi bila drugače mama lačna? Bi ji isto pomagal okoli hiše in skrbel za dom.

T
Default avatar

Ponca

Ves, Lencka, ves! Stavki za stavki se lepo nadgrajujejo v "prikritih" ugotovitvah, da ne zmores vec....Bolj ko pismo koncujes, vec je taksnih stavkov v pismu.....
S kom pravzaprav zelis ziveti? S kom bi se zelela porociti? Za kaksno ceno? Za vsakrsno??? In cigava skrb je pravzaprav partnerjev oce? In koncno si ze sama povedala, datvoj fant ne bi odlocil, da sledi za teboj k tvojim starsem.....On ze ve, kako si je zastavil prioritete pomembnih oseb v svojem zivljenju.....
O, draga Lencka, ce si samostojna, pa mlada, pa kolikor toliko odlocna, potem le se pritisni piko......!
LP!
Default avatar

Leonardo

Lenčka morala si to nekomu povedati in sedaj ti je verjetno lažje?
Naredila pa itak ne boš nič, ker če bi bilo tako hudo bi že zdavnaj naredila red z možem.
Ko sem imel jaz tak problem sem v enem dnevu spokal stvari in odšel od doma.
Ko bo zopet tako hudo pa se nam seveda lahko potožiš in rade volje ti bomo prisluhnili.
LP
Default avatar

mitka

Ne vem kaj te še zadržuje v tej hiši?
Kot je razvidno iz tvojega pisma, nisi niti poročena, fantova mama in oče sploh nista tvoja tašča in tast. Otrok nimata. Fant drži z mamo in mu sploh ni za to, da bi si ustvaril skupen dom s teboj. Do nikogar in ničesar nimaš obveznosti, razen do svojega življenja. - Mirno poberi svojo prtljago, se poslovi in za vedno odidi.
Default avatar

ajda

Saj te razumem, čeprav je pri meni situacija obratna. Imam super taščo, moja mati pa je taka kot tvoja tašča. Vendar sem se jaz odločila za svojo družino in sem skregana s svojo materjo pa čeprav živimo v isti hiši.

Glede na to, da to prenašaš že tri leta, je sedaj res skrajni čas, da stopi partner na tvojo stran in gresta na svoje, ali pa da razmisliš o drugi alternativi, ki se ti tu ponuja.

Obilo sreče v prihodnosti.

Ajda
Default avatar

vedozeljna

Po moje je najboljse, da mu postavis ultimat: Ali gresta skupaj ali pa gres sama. S tem, da slednje pomeni to, da je vajine zveze konec. Ce se bo odlocil it s tabo super, ce pa se bo odlicil ostati pa v resnici nikoli ni bil tvoj. =(
Res, da je vse skupaj tezko, je pa resitev. Moras se imeti dovolj rada in ne pustit, da trenutno nevzdrzno stanje postane zgodba tvojega zivljenja.

Pa vso sreco ti zelim!!!

Lp
Default avatar

andrej

Pojdi stran, glede tasta pa če se je zdržal toliko časa z njo bo tudi še zdaj to ni tvoj problem, ti imaš svoje življenje.To je moje mnenje.
Default avatar

karry

Helou lenčka


ne bom ti lapala na dolgo in na široko, ker nima pomena.Samo v parih besedah....tole tvojo zgodbo sem živela dvanajst let, zdaj sem srečno ločena.
Ne bo se spremenil, ne boš ga prepričala z vso svojo ljubeznijo, pa naj bo še tako velika.Na prvem mestu je mama, potem mama, pa spet mama, pa dolgo nič, potem pa ti in s tabo njegova družina.
Default avatar

mishika

No, ni res.... Niso samo moški in mamini sinčki. Je zelo veliko tudi od ženske, ki takega "maminega sinčka" v roke dobi.

Tudi moj je bil tak... Ker so doma zelo verni, je bil pri maši vsako nedeljo, za vsak praznik obvezno doma (nobenih obiskov), ko je bila mama slabe volje ni bilo govora, da bi se videla in podobne štorije, ki so nam vsem znane. Pa sem mu parkrat lepo povedala, da ga takega ne bom gledala in jaz trpela zaradi njegovih (maminih) kapric. Mame preprosto nisem upoštevala in pač jaz prišla k njim na obisk, ko so bili prazniki. Takoj sem mu povedala, da z njim ne bom hodila v cerkev, ker me niso tako vzgajali. Trajalo je nekaj časa, veliko pretočenih solz, nekaj iskrenih pisem... Vsak pač potrebuje svoj čas...

Stanje danes, po štirih letih? Fant se je kljub maminim uporom (češ, ni krščansko, ker še nista poročena) preselil k meni, v "najino" hišo, ki si jo skupaj urejava. Pustil je študij (tja je šel bolj ali manj po maminih željah) in se trenutno drugje šola.K njemu greva morda enkrat na teden na obisk, če je čas. Tudi "obvezna" nedeljska kosila pri njemu so odpadla, ker imava pač svoje, pomembnejše delo.

Skratka: iz čisto tipičnega in zagriženega maminega sinčka se je spremenil v "moškega". Potrebno ga je bilo pač postaviti na realna tla in mu povedati, kaj in kdo je, kako se še vedno svoje mame za krilo drži in kako to ne gre v kombinaciji z menoj. Veliko sva se pogovarjala o tem, kaj so mu prioritete, kaj res želi in ali ima njegova mama takšne pravice svoje fante doma držati (dva starejša brata sta še zmeraj brez partnerk sama doma). No, pa je na koncu le šlo... Samo dopovedati jim je potrebno in pri tem imeti ogrooomno živcev. Kar pa gre, če je poleg tudi ogrooomno ljubezni.
Default avatar

diversa

"če bi odšla od njih, fant ne bi prišel za menoj. ostal bi doma."

ali bi res ostal ali bi prišel tega ne moreš vedeti zagotovo dokler ne poskusiš.

ampak ta DOKAZ,
da si ti na prvem mestu in ne mama
MORAŠ DOBITI.

zato spakiraj danes.

vsaj kovčke začni pripravljati tako, da te bo videl,
da boš videla njegovo reakcijo.

(kar je napisala karry pa ni vedno res,
se strinjam z mishiko)
Default avatar

ale

Deklica....pokliči svojega pred ekran in mu daj vse to, kar si in so zapisali za prebrat in opazuj reakcijo. Daj mu še en dan za premislek in šele nato reagiraj. Če bo za, gre s teboj, če ne, naj ti bo življenje zelo dobrohotno in milo.....
Imej močan duh in voljo....
Alenka
Default avatar

lenčka

Hvala vam, da ste si vzeli čas.
Tudi sama sem prišla do podobnega zaključka. Vendar sem hotela slišati še mnenje nekoga, ki me ne pozna. Sama vem, da ima vsaka zgodba dve plati. Ampak doma so me naučili delati, kajti obe babici imam na kmetih in znam delat. Ampak pri fantu opravljam tudi moška dela. In to je mojo sestro tudi najbolj razjezilo. Da ne bom mogla zanosit....da bom še invalid itd.... Da ona kaj takega ne bo prenašala. Saj ko je prišla na obisk je po naročilu moje tašče delala ne pa samo popila kavo. Moji pridejo meni pomagat, ker vidijo kako je. Tašči se zdi pa dobro, da njej ni treba in to izkorišča. Moti me tudi to taščino nihanje od skrajne dobrote do skrajne zlobe.
Kako vem, da fant ne bo prišel za menoj? Ker živi za to posest, ker skoz misli živet zraven svojih staršev, da jim bo pomagal....ker HOČE biti doma in nikjer drugje.
Default avatar

tt

Nekako si ne predstavljam, da bi prišla sestra k meni na obisk in pri fantovih starših kosila travo, pomivala potleh...! Še če bi bili vsi že 14 dni bolni in z gipsi na nogah ne! Ok ekstrem.
Takile fantki velikokrat ostanejo sami na kmetijah in pri 45 letih iščejo po oglasih mlado pridno mamico, ki bi prišla pomagat na kmetijo. Mame pa jih nervirajo zakaj še ni vnukov in kdo bo vse skupaj naprej fural, pa se ne zavedajo da so vse same skuhale.
Default avatar

možiček

v določenem se strinjam s teboj, vendar nekatere se ne da spremeniti, sploh pa so najtežji primeri tisti, ki živijo v isti hiši kot starši...
Default avatar

marina

TAST BI BIL BREZ JESTI????

oprosti, mogoče sem spregledala tisto o tastovi paraliziranosti od vratu navzdol.

adijo pamet, pa kje živite ljudje?? če hoče bo jedel, ti pa pojdi lepo na morje.

toliko od mene.

Moderatorji

Mirjana Frankovič , transkacijski analitik - psihoterapevtka, doktorandka SFU Dunaj
MirjanaFrankovic