Prepir ob 6h zjutraj
Jaz ga ne znam nadaljevati normalno. Danes in že včeraj sem na poti v službo premišljevala, kako brez volje sem zaradi nenehnih konfliktov, tako zelo brez volje, da mi celo sedmica na lotu ne bi nič koristila, ker si ne bi vedela kaj početi z njo.
Zakaj pa prepir? Ni ti treba odgovoriti, lahko si samo malo bolj olajšaš dušo. Pri nas gre za tako banalne stvari, da se ne mislim več prepirati. Občutek imam, da sem imela malce nerealna pričakovanja življenja v dvoje.
lp
Hmmmm, Sandra, težko vprašanje. Sam vem, da je zjutraj najboljše, da dam ženi mir 🙂 ker ona pač rabi nekaj več časa da “zalaufa” kot jaz. Tako da… jutranjih prepirov moram reči da ne poznava. Zato ti ne znam svetovati, vendar mislim, da bi morala po prepiru najti konsenz. Ker uh… živeti sprt.. cel dan.. al pa bog ne daj še več, meni ne znese. Moram reči, da sam rajši popustim, pa da se stvari zgladijo, kot pa da bi se obremenjeval še s prepiri.
Lep dan!
Jani
brez veze………..spet tisto neupoštevanje iz njegove strani. Moje prošnje v preteklosti že ničkolikokrat………seveda….padle na prazna ušesa, danes zjutraj sem mu pa spet lepo rekla, in vse kar je znal rečt je blo……..kva spet težiš spet……meni se ni zdelo teženje, ampak klic na pomoč………samo prosila sem ga lepo da naj nekaj naredi v zvezi s tem……pa nič…….pol je pa meni prekipelo………in pol je blo vse narobe…….končalo se je z njegovim luskanjem vrat in mojim jokom v kopalnici in to bo šestih zjutra! Kriza!
Vrag naj vzame vse skupaj.
priznam da je bil to prvi najin jutranji prepir. Nasploh prepirov nimava veliko, zato sem bila sploh šokirana, da je sposoben se na vsezgodaj zjutraj tako zdret in žalit. No, nisem mu ostala dolžna, kriva sva obadva. Vem vsaj za naprej, da zjutraj moram bit tiho ko miška, zaradi ljubega miru. Bo že.
“In – ce ni prava maska, pac molciva.”,………nevem no, meni je tole malo mimo, če si zjutraj nemorete lepo reči dobro jutro, nasmešek, poljubček, ,…namesto vsega tega tišina, vse to samo zato, da ni prepira——-jaz bi umrla, če nebi mogla kontaktirat z mojim dragim že zjutraj. Ja kako pa zajtrk pojeta – brez besed, vsak v svojem kotu???? Res pa je, da so jutra za naju najlešpi del dneva in rada ga preživiva najlepše.
TaNiTa,
na nekem drugem forumu sem zasledila, da se boš šele poročila (če si ista), shrani si te poste, pa jih preberi čez nekaj let, pa boš videla zakaj je treba prekontrolirati “masko” in včasih molčati – tudi brez dobro jutro velikokrat dobro zvoziš. Na žalost življenje ni vedno praznik.
Čim dalje poskušaj obrdžati način, ki ga imaš in lep pozdrav,
Kako boš preživela dan, je odvisno predvsem od tebe.
Kadar se z mojim skregava in se potem tudi drživa drug na drugega, si sama pri sebi mislim:”Če se bom sedaj še grdo držala, zato situacija ne bo nič drugačna, jaz bom pa imela pokvarjen dan. Ne bom si dovolila, da mi ON uniči dan! “
Poglej se v ogledalo, nasmehni se sama sebi in si reci:”Danes bo res čudovit dan!” in to ponovi čim večkrat. Ko si jezen in žalosten, je to res težko narediti, ampak poskusi. Najbrž boš presenečena, kako lahko pomaga. Meni vedno.
Tudi midva se zelo malo kregava oz. sploh se ne spomnim kdaj sva se nazadnje sporekla. Ko res pride malo bolj napeto vzdušje skoraj vedno popustim in potiho delam načrt, kako izpeljati moje želje. In večkrat mi uspe. Da bi tratila dneve, še posebej pa jutra za prepir – nikoli, življenje je prekratko.
Spomnim se pa najih rednkih prepirov ampak močnih pred 10 leti, ki se je vedno začel z mojim vprašanjem: Kdaj se bova poročila??? In potem kreg in nisva se pogovarjala več dni. Prava mora in na koncu sem prišla kot kužek k njemu. No ja, saj se je splačalo, ampak nikoli več.
Raje malo bolj taktično pristopam z zadevam. Pa kar uspeva. Porabim pa malo več energije in ni mi žal.
Sandra, mirne dneve, še posebej lepa jutra.
LP.
maša
Ali je to zame vprašanje?,..ok, recmo, da je zame,…midva sva skupaj ze 10 let, ziviva pa eno leto skupaj in se imava prelepo, da bi bilo kdaj drugace.
Saj vem, sa se odnos s casoma malo ohladi, samo ne toliko, da si lahko zjutraj tiho,…nevem, to mi je nelogično, saj lahko, da se motim…..kakorkoli,….. midva sva tik pred poroko in nama je trenutno idealno in tudi upava, da bo tako ostalo.
Lep pozdrav,….
T.
Živjo Tanita!
Jaz se čisto strinjam s tabo. Tudi midva sva skupaj že skoraj 10 let in zelo dvomim, da bodo jutra čez 10 let tako drugačna. Glede na to, da sva po desetih letih še vedno srečno zaljubljena bo čez deset let po mojem enako. Saj imava tudi midva kdaj težave v službi, sva slabe volje, ampak tega ne prenašava v najin odnos. Skregava se pa tudi skoraj nikoli ne. Ja, jaz sem tudi optimist. Glede najine zveze 100%.
Lepo se imej, pa lep poročni dan ti želim.