Pesimisti ali optimisti ?
Zdaj obiskujem forum ravno dovolj dolgo, da sem si o nekaterih stalnih obiskovalcih ze ustvarila doloceno mnenje . Pa se pojavi tema , ki vse skupaj postavi na glavo – clovek, ki se mi je zdel full optimist , se zdaj pokaze cisto v drugi luci – npr. popoln cinik.
No , pa mi povejte , ali je za vas kozarec , napolnjen do polovice , pol prazen ali napol poln ?
LP A.
Ustvarjanje mnenja je včasih lahko zavajajoče, še posebej takole preko interneta, kjer so ljudje lepo anonimno zamaskirani. Tako, da lahko pokažejo vse svoje plati in so tudi precej bolj sproščeni kot v “živo”. Pa vendar, vse to je živost življenja, pestrost našega planeta, ki tvori enkraten mozaik imenovan zemlja. Kaj bi bilo, če bi bili vsi kamenčki enake barve, ali pa če bi vse mirovalo. To je zakon narave.
lp.
Sebe težko stlačim v predalčke. Nikdar nisem le eno ali drugo, pravzaprav. Odvisno tudi od okoliščin. Včasih pretiravam v eno ali drugo smer. Včasih pa sploh ne pretiravam. Si pa mislim, da ne glede v kakšni situaciji sem, je to za nekaj dobro, čeprav sedaj tega ne vidim in poskušam zadeve sprejeti. Ko jih sprejmem, se mi zdijo že rešljive.
Tole je sicer čist mim kozarca, ampak voda je tista, ki jo na koncu pogrešaš. po izkušnjah izpred let na potepanju po Rusiji, ko je bilo šampanjca in drugega alkohola čez glavo…in vendar je bilo največje pomanjkanje po vodi.:)
kaj češ..v življenju so vseeno najlepše čiste in preproste stvari….predvsem pa osnovne:)
Dan, Andrejka!
Ljudje smo šibki…pogosto se zapletamo v klobčič negativnih misli in besed; kritika, nasilje in strah ne izpuščajo radi svojega plena in vrste se dejanja, na katera nismo ponosni…
Pesimizem? O njem imam čisto svoje mnenje…Recimo, ali se je res tako prijetno naslajati nad vsem, kar je črno? Gledati samo slabo stran ljudi in stvari? Kar najslabše razlagati besede in dejanja svoje okolice? Nak…iz usmiljenja do samega sebe NE! Ne govorite, da optimizem živi samo od slepil…ravno pesimizem je prevara…Recimo, da pesimist živi v stalnem pomanjkanju in žalosti…optimist pa nenehno v obilju, kot bogataš, ki mu vsi še posojajo…prvi nenehno misli na bedo, zato mu je vedno vsega premalo…
Srečno živeti – ali je to slepilo? Pomislite na številne primere, ko so vas čuti zapeljali v zmoto…Ali je res mogoče verjeti, da sonce ne kroži okrog Zemlje? Včasih mislimo, da odhaja naš vlak, medtem, ko se v resnici premika oni na sosednjem tiru…in prav tako je z resničnostjo sreče na svetu, z možnostmi, ki so nam na voljo prav v tem trenutku…
Zame osebno ni lepšega na svetu kot odpreti oči in uvideti vso lepoto in dobroto na svetu in v nas samih…
Pa lep optimističen dan, vsem skupaj
Angel
Nimam dileme – kozarec nikoli ni na pol prazen. V poslovnem svetu kroži anekdota o italijanskem trgovcu, ki je poslal svojega komercialista, najk prouči možnost prodaje čevljev v eno izmed afriških držav. Vrnile je s poročilom: “Trga ni, tam vsi hodijo bosi”. Ker proizvajalca ni prepričal, je poslal še drugega, ki je od tam poslal poročilo: Trg je ogromen. Tukaj še nihče nima čevljev. No, takšna sem v življenju jaz.
Spela , ti si moj clovek !
Evo , to je to – isti problem , pa kako ga ljudje vidijo ! Pri meni je tako : ko se kozarec prazni , pomislim na to , da vedno ostane se kaksna kapljica dobrega na dnu , medtem pa se tudi ze najde flasa , ki dotoci !
S to temo se moram malo pomatrati , mi je vceraj nekaj masina nagajala in se mi je tekst zapisal 3x , tako , da zdaj na dva konca hodim gledat odgovore.
LP A.