Zdravo!

Pri kontaktih s prijateljicami in znankami imam težavo, da se mi zdi, da one mislijo, da sem zbolela za rakom na dojki zato, ker nisem zdravo živela. Sem malo predebela, nikoli nisem kadila, pila malo vina, se zmerno gibala. Sem poročena in imam dva otroka, sedaj sem stara 49 let, zbolela sem pred enim letom.
Za ostalo življenje, je pač življenje, ki ima svoje vzpone in padce, če ni stresov v bistvu ne živiš. Če tako pomislim, sem veliko boljše živela kot moji starši.
lep dan in lep pozdrav
Tona

Draga Tona!

Ne obremenjuj se s tem kar mislijo prijateljice. Tudi jaz sem zbolela tako kot ti, pa po teoriji tvojih prijateljic nikoli ne bi smela. Nisem pila, ne kadila, jedla sem zdravo hrano, se ukvarjala s športom, imela idealno postavo, pa je bolezen kljub temu prišla. Poznam pa ljudi, ki kadijo, se slabo prehranjujejo ipd., pa jim nič ni.

Torej ne sekiraj se in ne misli na to.

Lepo se imej in uživaj!

Ne razmišljaj kaj one mislijo o tebi, misli preusmeri sebi v prid. Bodi ponosna da sploh SI, in bodi TI – TI, s svojo izkušnjo, katere one nimajo. Ceni se in bodi hvaležna za vsak poklonjen dan.
Želim ti veliko sreče!
L.P.

Tona ne sekiraj se. Tudi one nimajo nobene garancije, da ne bodo zbolele. Moja mama je dokaj zdravo živela, pa jo je doletelo.

Pozdravljena, Tona!

Pridružujem se menju ene Petre, da tudi one nimajo nobene garancije, da ne bodo zbolele, čeprav živijo dokaj zelo zdravo. Ne sekiraj se, jaz sem o tem, kaj si drugi ljudje mislijo o meni in moji bolezni, nehala razmišljat.

Želim ti veliko lepih dni, ki jih boš preživela tako, kot sama želiš.

Lep pozdrav!

Draga Tona,
tudi meni gre na živce, ko ti skušajo obesiti “krivdo” za nastanek raka. Ali ne živiš dovolj zdravo ali pa imaš psihične “motnje” in si zato zbolel. Gotovo nihče nima nobene garancije, da bo ostal zdrav!
Pusti take ljudi in njihove “vsevedne” razlage ob strani. Vzdržuj in najdevaj v sebi veselje do življenja in srečo – kot praviš, ima življenje svoje vzpone in padce! SREČNO!
Lp, Ajda

Tudi jaz sem ena tistih, ki sem po mojem subjektivnem mnenju živela dokaj zdravo. Predno sem zbolela, sem vsak dan rekreativno tekla min. 5km/dan, jedla doma pridelano zelenjavo, veliko sadja, izogibala sem se E-jem, se znala “pocrklati” v več pogledih…. Nisem kadila, niti popivala (hehe, kako lep izraz:)) Res pa je, da sem živela precej “hitro”. Naporna in stresna služba, študij ob delu, zavedati pa sem se začela tudi vse večje želje po otroku in biološke ure, ki mi je že kar tiktakala. Z možem sva načrtovala družino, ko nama je kot strela z jasnega prekrižal želje in načrte moj takratni novi sosatnovalec – limfomček.

Svojega novega sosatanovalca sem takrat kar hitro sprejela in mu napovedala vojno. Velikokrat, priznam, sem se spraševala, zakaj sem ga dobila in iskala razloge za njegov nastanek. Ampak sem kmalu ugotovila, da nima smisla. Limfomček je bil krasna preizkušnja, da sem se začela bolj zanimati za svoje telo, še bolj paziti pri prehrani, paziti pri tem, da se izogibam slabi volji, negativnim osebam, da si nudim več počitka, če mi paše in da si včasih kupim tudi kaj, kar sploh ne rabim. 🙂 In še in še bi lahko naštevala.

In ker sem jaz spremenila, se več smejem in sem bolj vesela, se je spremenila tudi okolica. V bistvu se je okolica zamenjala ali pa so ostali ob meni le še tisti pravi prijatelji in pozitivčki. Poleg mojega možička, kužija in domačih je okoli mene še veliko krasnih ljudi, ki soustvarjajo moj vsakdan. In lahko rečem, da mi še noben nikoli ni “predaval” o vzrokih za nastanek raka.

Velika zmaga je, da se človek otrese “ta pametnih” ljudi, ki so polni nasvetov, rešitev, “pametnih” idej…. Največja zmaga pa je takrat, ko se dejansko sami v sebi nič več ne obremenjujemo z okolico in njihovimi mnenji! In rak je odlična osnova za spremembe v nas samih!

Tona,
nikar se ne obremjuj s tem, kar (naj bi) razmišljali drugi. Dejstvo, je, da te zdravo življenje ne obvajuje pred rakom, zmanjša pa tveganje za nastanek različnih srčno-žilnih obolenj.
lp,petra

Kristina, tole si pa tako dobro povedala, da nimam kaj dodati. Moja zgodba je podobna. Ukvarjala sem se s sportom, pri prehrani sicer nisem posebej pazila, vendar pa tudi “svinjarij” nikakor nisem jedla, mesa bolj malo, malo prevec sladkarij…Mislim, da je pri meni na bolezen (ALL) vplival predvsem stres, naporna sluzba, zacetek doktorata, majhna otroka, se kaj bi se naslo. Poudarjam pa, da sem zacela z optimizmom gledati na zivljenje, svet je sedaj lepsi, veliko se smejem, izogibam se negativcem, vem pa tudi, kdo so moji prijatelji.
Skratka, ne se obremenjevat s tistim, kar je bilo, preteklost pustimo ob strani, spomnimo se lepega, z ostalim se ne ukvarjajmo. In z upanjem zrimo v prihodnost, vedno si recimo ZMOREM, imejmo se radi.
Se kaksen pameten nasvet bi se nasel, ampak sem trenutno v sluzbi in mi zmanjkuje casa, ha ha.
Aja, se to: za branje je zelo dobra v tem smislu v bistvu katerakoli knjiga Louise Hay.

Vse dobro zelim, Polona

Res je – rak je odlična priložnost za spremembe v življenju na bolje. Moramo pa se zavedati, da za tiste, ki ga premagajo. Žal mnogim ni usojeno, da bi imeli priložnost svojo življenje obrniti na bolje, ker bolezen premaga njih.

LP

Z.

kdaj pa nej kej spremenimo, preden ozdravmo al po tem?
lp

Sama sprememba je že del zdravljenja! Vsekakor čim prej – takoj, ko se zaveš, da se da živeti (še) bolje.
Srečno!
Ajda

Draga Tona!
Do takega mnenja se pride zato, ker mediji prikažejo bolezen kot stvar lastne odgovornosti. Ker ne prikažejo resničnega krivca, to pa je pri dojki, jajčnikih in modih v ogromni meri DDT (Pantakan), ki so ga uporabljali v času naše mladosti. Po svetu je bil že prepovedan, Juga ga je pa dobivala poceni iz Sovjetske zveze, saj je bilo treba prikazati visok hektarski donos v socializmu. Najbolj žalostno pa je, da ga še danes uporabljajo v manj razvitih državah, nekaj tisoč ali miljonov žrtev raka gor al dol. ZDA ima predpis, da neke kemikalije v njenih proizvodih ne sme biti, lahko ga pa proizvajajo in izvažajo, če le hoče kdo kupiti.
V veliki meri je odgovorna država, saj ko je stvar dokazano škodljiva, je njena dolžnost, da to stvar prepove. samo da naši ministri za zdravstvo, okolje in prostor, verjetno ne berejo take literature.
Poglej Gensko spremenjene organizme, ki jih je Evropa včasih odklanjala, v popolnosti zagovarjala prepoved uvoza, zdaj pa imamo v EU dovoljenih 22 gensko spremenjenih organizmov. Seveda je EU klonila pred ZDA. Ne razumem sicer, zakaj. Ali je dobiček res edino merilo??? Ampak ko bo to eksplodiralo, bo žal prepozno.
LP Živa

citat:
Poglej Gensko spremenjene organizme, ki jih je Evropa včasih odklanjala, v popolnosti zagovarjala prepoved uvoza, zdaj pa imamo v EU dovoljenih 22 gensko spremenjenih organizmov. Seveda je EU klonila pred ZDA. Ne razumem sicer, zakaj. Ali je dobiček res edino merilo??? Ampak ko bo to eksplodiralo, bo žal prepozno.
LP Živa
konec citata.

Sem popolnoma Živinega mnenja.
Prav strahotno je, kako malo mar je ljudem, ki so za to odgovorni, resnično zdravje državljanov.

Sam sem se pridružil gibanju, ki si prizadeva doseči prepoved vsakršnih posevkov gensko spremenjenih rastlin.
Na drugi strani je državni aparat, ki je pripravil zakon “o soobstoju” gensko spremenjenih rastlin z drugimi posevki. Ravno danes se izteka rok za javno obravnavo.
Kljub tisočim podpisom, ki smo jih zbrali proti dovoljevanju GSR želijo zakon sprejeti.
In točno tako je kot je Živa napisala:
EU je klonila pred ZDA. Jaz pa dodajam.
Siromaki, slovenski politiki, pa bodo brez odločnih protestov prebivalstva, klonilo pred EU. Očitno odločajo o teh stvareh v Sloveniji tisti, ki se čutijo bolj zavezani EU birokraciji kot Slovenskemu narodu.
Upam, da se bodo tudi tukaj, na tem forumu našli ljudje, ki bodo podprli naša prizadevanja preden bo za to prepozno.
Kot prvi, majhen korak vas prosim, da sledite temu linku, si preberete tam peticijo, jo po možnosti podpišete in opozorite nanjo vse, ki jih poznate.

http://www.peticije.org/page.petition.viewsigns.php?id=1625

p.s. Če tole ne deluje kot link, potem si prosim enostavno prekopirajte zgornjo vrstico v brskalnik, pa ste tam.