Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Rak Kako živeti z rakom? moji mami v spomin

moji mami v spomin

Saj vem, da forum mogoče ni najboljši naslov za slovo od mami, ampak mami ni pustila naslova za seboj, v nebesne ulice pa tudi ne verjamem…

Za rakom na debelem črevesju je zbolela lani. Letos so se razmnožile metastaze, umrla je deset dni nazaj. Zadnji teden je preživela doma. Bila sem ob njej, ko je umirala in ko je umrla. Veliko neizrečenih besed je ostalo, bojim se, da tudi veliko izrečenih ni več slišala, zato:

Mami, rada te imam. Žal mi je za vse kar si pretrpela, žal mi je za vse kar nisi doživela. Žal mi je, ker nisi videla svojega novega stanovanja, gozda v bližini, siničk, ki prihajajo na našo teraso in sončnic na vrtu, ki sem jih zasejala zate, žal mi je, da nisi nikoli zaplavala v bližnjem bazenu…
Pogrešam te. Nimam te več, da bi te vprašala za nasvet. Kar naenkrat nisem več otrok, sem samo še žena in mamica.

Mami, vedno boš v naših srcih in mislih. Takrat ko božam svoja dva sončka s tvojimi modrimi očmi, takrat ko vplačujem tvoj listek za loto, čeprav ga nikoli prej nisem igrala, vedno ko zagrabim telefon, da bi te poklicala in vprašala kako si, in vsako jutro za dobro jutro in vsak večer za lahko noč.

Tvoja Mojca

Moje sožalje.

Poglej še na sosednji forum (Bolečina ob izgubi bližnje osebe). Mogoče ti bo pa pisanje pomagalo. Drži se!

Mojca,

želim ti, da čim prej izjočeš svojo bolečino in jo nadomestiš s spomini, ki bodo nate vplivali spodbudno. Mama se je gotovo zavedala, kako rada jo imaš in ti je bila za to hvaležna. Mame pač vedo, tudi če jim otroci ne povedo (tudi, ko kaj ušpičijo) …

Toda zdaj so na vrsti tvoji otroci. Zaslužijo si vse, kar si ti dobila od svoje meme in morda še več. Žaluj, kadar imaš razlog za žalost, a tvoja naloga je veseliti se življenja in veselje deliti s svojimi. In si vzeti čas zase, ko ga potrebuješ. Kajti nihče ne mara žalostne, utrujene ali sitne mame. Kajti mama je vse, mama je mama.

nova
Uredništvo priporoča

Draga Mojca, želim ti, da bi tvoja mami lahko brala te tvoje iskrene lepe misli, ki si nam jih zaupala… Morda pa jih lahko, kdo ve…? Nikoli ne bomo odkrili in vedeli vsega.
Vse lepo tebi in tvojim, za katere živiš!

Tajfun

Moje sožalje.
Moja draga mami pa je odšla dva meseca in sedem dni nazaj, boli in še enkrat boli, pogrešam jo, mojo zlato mamico.

Moje sožalje.

Mama je najbrž vse,kar si ji napisala, vedela ali začutila.Prepičana sem.
Drži se:))
lp, petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Draga Mojca!
Ko opisuješ svojo žalost, se v trenutku spomnim na svojo izpred sedmih let. Tudi moja mami je imela raka, tudi zanjo sva z možem skrbela doma in ji zatisnila oči, v večni počitek. Od tedaj naprej imam občutek, da me spremlja, da hodi z mano v hribe, kjer je bila tako rada, da doživlja z mano mojo bolezen, da je nekje. Nisem verna, pa vseeno čutim tako.

Mojca izguba je huda, poišči tolažbo v sebi najbližjih, le oni te laho vzpodbudijo. Na srečo za nas dela čas, hude misli zbledijo in ostanejo spomini.

Moje sožalje.

Majda

Vsem skupaj se najlepše zahvaljujem za vsa izrečena sožalja in vse lepe misli.

Saj vem, da moram naprej. Vem da moram biti močna. Pa vendar – že od maja se delam, da sem trdna kot skala. Zdaj so mi vse zavore popustile. Kadar sem žalostna, se jočem, kadar se spominjam, kako je mami pripovedovala vice, pa se smejem. Mož pravi, da je bila ponosna name in jaz mu verjamem. Ker sem bila in sem tudi sama ponosna na mami.

Tudi vsi Vi, ki doživljate ali sodoživljate bolezen, obenem pa še prisluhnete sočloveku ste lahko ponosni nase. Vsem skupaj poleg zdravlja želim veliko ljubezni, Vam Mima pa da Vaša Mavrica čimprej zagleda luč sveta.

Mojca

Moje sožalje!

Kristina Modic Ne-Hodgkinov limfom 2004/2005 http://monoblog.over.net/kristina/ http://krstina_modic.tuditi.delo.si/

Moji mami so pred kratkim odstranili znamenje: diagnoza maligni melanom, globine 0,4 mm (ostalih parametrov v tem trenutku ne vem na pamet). Niso pa ji predpisali dodatnega zdravljenja pač pa kontrole na eno leto. Samo misel na to, da bi jo izgubila me straši tako močno, da mi vedno znova, ko preberem tvoje besede v učke privrejo solze.

V mislih s teboj!
Drži se,
Andreja

New Report

Close