Med.Over.Net

Kako živeti z rakom?

Odgovarjajo: Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L

Forum namenjen izmenjavi izkušenj bolnikov, svojcev in prijateljev, ki se srečujejo z rakom. Prostor za ozaveščanje širše javnosti o pomenu samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka. Glavno sporočilo foruma je: "rak ne pomeni konec življenja".

Kristina Modic , izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L

Kristina Modic

Razširjeni rak dojke

Default avatar

mateja

Moji mami se je po 16-ih letih ponovil rak dojke. Začela ji je zatekati roka. Zatekanje spremljajo tudi bolečine v roki, hrbtu. Zanima me ali mi lahko poveste kje izvajajo najbolj primerne fizioterapije za odtekanje tekočine iz roke? Zanima me metoda galvanske kopeli za roko, presoterapija, ročna limfna drenaža, povijanje roke s kompresijskim povojem. Ali lahko te storitve koristi preko zdravstvenega zavarovanja ali samoplačniško in kje?

Za odogovr se vam najlepše zahvaljujem.
Mateja
Default avatar

mimaŠ

Če je rak aktiven, terapije niso pimerne, saj spodbujajo širjenje malignig celic po telesu. Ko bo spet zdrava, ji bo njen onkolog povedal, ali si te terapije lahko privošči.
Default avatar

mateja

Včeraj sem v roke dobila izvide iz onkološkega za mamo. Diagnoza: hormonsko odvisen rak desne dojke. Ponovitev bolezni po 16-ih letih. Uvedena hormonska terapija z Arimedexom. Metastaze v pljučih, medpljučju, desni aksili, desna supra in infra klavikularno ter najverjetneje na kosteh.
Kaj pravite? Kako hitro ta bolezen napreduje? Mama ima težave od januarja letos, od 1.8. jemlje Arimedex in se počuti bolje. Konec septembra mora nazaj na kontrolo......

Hvala za vaše mnenje.
Mateja
Default avatar

matic-študent medicine

Pozdravljena Mateja!
Pri Vaši mami gre za ponovitev karcinoma po zelo zelo dolgem intervalu brez bolezni.Mesta zasevkov kažejo na ne-agresiven potek bolezni(razen če je zasevkov v pljučih več, potem ta trditev ne drži) in glede na to, da gre za hormonsko odvisen rak, se pričakuje, da bolezen ne bo napredovala hitro oz.se razvija bolj kot ne počasi.To je zopet odvisno od stopnje delitve karcinomskih celic...
Glede Arimidexa pa tole...očitno se tumor odziva na zdravljenje, ko pravite,da ima mama manj težav, najverjetneje mislite s tem manj bolečin v kosteh ali...?Dobivala ga bo toliko časa, kolikor bo zdravljenje seveda uspešno.Nemalokrat se doseže tudi večletne zazdravitve, tako da Vam želim vse najboljše na tej poti zdravljenja.
Lepo se imejte,...
Default avatar

mateja

Spoštovani g.Matic!
Zahvaljujem se vam za vaše mnenje. Redno prebiram vaše odgovore na forumu in sem se od vas že marsikaj naučila. Shranila sem si vašo tel.št in upam, da vas v primeru konkretnejših vprašanj lahko pokličem.....Res je,da je moja mama preživela prelepih 16 let, saj v tem času ni imela nobenih težav (niti z zatekanjem roke, niti s kakršnokoli drugo bolečino, razen psihičnih-zaradi strahu). Tudi jaz osebno sem šele ob ponovitvi njene bolezni začela vse skupaj jemati bolj resno, saj vidim (tudi po prebiranju na tem formu), da je malo "srečnic", ki bi toliko let živele brez težav.......
Hvala in lep pozdrav. Mateja
Default avatar

mimaŠ

Mateja!

Na tvoje vprašanje pa lahko odgovori le vedeževalec.

Splošno znano je, da je pri raku potek lahko zelo hiter, tudi v nekaj tednih opravi svoj razdiralni pohod, včasih ga pa kdo pošteno ukani. Jaz na primer sem po podobnem stanju, kakor ga opisuješ pri svoji mami, že tri leta tu, pa še vedno opletam z jezikom. Tu in tam pa si kdo celo povsem opomore.

Moj rak ni bil hormonsko odvisen, zato nadaljnjega poteka zdravljenja ne morem predvideti. Možno pa je, da kljub temu ne bo veliko drugačen kot pri meni.
Default avatar

matic-študent medicine

Spoštovana mateja!
Ja res je, da moraš imeti pri raku dojke poleg vseh dobrih napovednih dejavnikov, ki nakazujejo potek bolezni tudi srečo.Vsekakor se strinjam.Takole ko prebiram včasih kake članke in vidim popolnoma dobre izvide in kasneje zasledim,da se je bolezen kljub dobrim dejavnikom ponovila, me kar stisne.Tukaj smo nemočni.Ni nekejga pravila.Vsaka ima svojo bolezen in svoj potek.Tako pač je.Če ne drugega, sem vesel za tiste, ki so dolgo dolgo let brez bolezni, ki jim je to dano, četudi se kasneje ponovi, ...Na drugi strani vidim nekatere bolnice, ki niso deležne te sreče, in se vse skupaj dogaja zelo hitro in agresivno.Skratka, ena sama žalost.Večkrat imam glede tega tudi sam čudne misli v glavi, zakaj po tolkih letih?Vendar...tako heterogena je ta bolezen.
No, pokličete pa seveda,kadar želite,ste dobrodošla in Vaši mami želim vse najboljše.
Lepo jo pozdravite.
Default avatar

darjaT

Pozdravljena mimaŠ,
kot večina na forumu, sem tudi jaz prebirala tvojo Mavrico, v kateri si uspela svoje življenje opisati na način, da smo si te lahko predstavljali, kot bi te poznali tudi osebno. Ali nisi matematik? Ravno tako bi bila zelo dobra učiteljica slovenščine, lahko bi pa tudi učila predmet, ki ga žal na šolah ni - nekakšno "šolo življenja". Otrokom bi znala na pravi način pokazati življenje s strani (ki je v tem norem svetu, v katerem so pomembne večinoma nepomembne stvari), ki je ne poznajo. Saj sama ne najdem pravih besed, ti bi jih lažje...
S teboj se večinoma strinjam, včasih tudi ne. Jaz sem namreč tudi ena tistih, ki je šele z boleznijo odkrila, da ni vse v službi, pospravljanju in tekanju od opravka do opravka, ampak je treba pogledati okoli sebe in videti še kaj, uživati tudi v malih stvareh. In o tem se veliko pogovarjam tudi s hčerko, da ne bo ponovila mojih napak. Moje življenje sedaj je mirnejše, drugim lažje odpuščam, sebi več privoščim ... Verjetno veš, o čem govorim, čeprav si ti, kolikor sem te lahko razumela, tudi pred boleznijo čutila in delala enako. Ljudje smo pač različni ...
No, da ne fantaziram preveč, imam eno vprašanje, ki me že nekaj časa bega. Predvsem od takrat, ko se je začel oglašati na forumu matic-študent medicine, a tudi pri drugih zasledim isto in to je nekakšno olajšanje, če nekdo napiše, da ima hormonsko odvisnega raka. Kadar je matic napisal: to je dobro, to je boljše, kot nehormonski ... je v meni takoj oživel tisti črviček Zlobko, ki ga sicer vsak dan bolj ali manj uspešno krotim. Verjetno že slutiš - moj rak je 100% hormonsko neodvisen. To pa ni dobro, kaj? Ali mi (in verjetno še komu) lahko razložiš bistveno razliko med obema oblikama, ker sem iz vsega napisanega ugotovila, da si v podobnem položaju in o tem marsikaj veš. Saj tudi sama kar precej vem o svoji bolezni, a me zanimajo tvoje izkušnje. K odgovoru vabim tudi matica in Ireno in vse lepo pozdravljam.
darjaT
Default avatar

Piki Miki

Jaz pa bi prosila, če mi nekdo pove, kje se da kaj prebrati o raku. Gre zato, da je toliko novih pojmov (zame) in nevem kaj pomenijo. Prvič slišim za mikro in makro, zdaj pa še za hormonsko odvisen in neodvisen rak. Moji mami se je rak ponovil, vse kar sem si od izvida (ki mi ga je dala v roke za prebrat) zapomnila je bilo makro, tam pa je bilo še toliko tega napisanega. Poleg tega pa nevem vsega kaj se dogaja, saj sama ne kontaktiram mamine zdravnice, temveč to počne svakinja. Ali imam pravico, da stopim do zdravnice in mi pove bolj natančno, saj so besede svakinje bolj skope in vedno zvem po kapljicah kaj in kako. Še najbolj me čudi, da so na Golniku "rekli", da je rak na pljučih in na jetrih, v Ljubljani na onkologiji pa pravijo da samo na pljučih. Kaj mi svetujete?
Default avatar

matic-študent medicine

Spoštovana gospa DarjaT!
Hvala Vam za vprašanje.Torej, zanimalo Vas je, kakšna je razlika v hormonsko odvisnem ter hormonsko neodvisnem raku dojke.V hormonsko odvisnem tumorju dojke so prisotni estrogenski in/ali progesteronski receptorji, ki so prav tako prisotni tudi v normalnih zdravih celicah dojke.Ob operaciji to določijo v vzorcu tumorja s posebnimi imunohistokemičnimi metodami in če so receptorji prisotni, to pomeni,da je karcinom hormonsko odvisen in da ga bojo zdravili tudi s hormonsko terapijo.Ime je nekoliko ponesrečeno, ker v bistvu gre za PROTIhormonske terapije.Estrogenski receptorji so pomemben dejavnik, zato se jih tudi rutinsko določa.Oni določajo obdobje brez bolezni ter odgovor na hormonsko zdravljenje raka dojke.Logično je,da tumorji z več receptorji odgovorijo na tako terapijo bolje kot tumorji z manj pozitivnimi receptorji.V tem je ta boljši potek bolezni pri teh tumorjih, kar zmeraj poudarjamo, torej da naj bi dobro odgovorili na zdravljenje in naj se zato bolezen ne bi ponavljala, vendar rak dojke določajo tudi drugi dejavniki, naprimer stopnja malignosti, ki je zelo pomembna, predvsem mitoze znotraj tega, kajti ni enako če ima neka bolnica mitoze 1 in če ima druga 3.To je bistvena razlika!!Stopnja malignosti nima nič opraviti s hormonsko odvisnostjo!Imamo tumorje, ki so nizko maligni in nehormonsko odvisni in na drugi strani tumorje, ki so hormonsko odvisni in visoko maligni.
In ta trditev, da imajo hormonsko odvisni tumorji dojk boljši potek je najverjetneje prišla ne le iz raziskav, ampak je to razvidno že iz tega, da če je normalno žlezno tkivo dojke odvisno od hormonov, pomeni, da na dojko vplivajo hormoni tako ali drugače in če je rak, ki v dojki nastane, hormonsko odvisen, je bolje kot če ni, ker je še vseeno pod vplivom hormonov, kot je tudi normalno tkivo dojke.
Je pa tako, žal, da to,ali je tumor hormonsko odvisen ali ne, ne dokazuje, da se bolezen ne bo ponovila, če je tumor hormonsko odvisen in da se bo ponovila, če bo tumor neodvisen od hormonov.Sam poznam veliko primerov, med drugim tudi neko mojo sorodnico, ki je imela tako kot vi 100% hormonsko NEodvisen rak dojke že pred 20-imi leti in se ji bolezen ni ponovila, na drugi strani pa bolnice s hormonsko odvisnim rakom, ki se jim je bolezen ponovila.No, vidite, zato je treba te trditve, ki jih tudi sam pišem, da imajo hormonsko odvisni tumorji dojk boljši potek, obravnavati v sklopu drugih napovednih dejavnikov, predvsem stopnja malignosti tumorja(precej bolj kot velikost tumorja) ter HER-2, proteaze, mitoze, itd...Upam,da sem odgovoril na bistvo, če pa ne, pa kar še vprašajte, Vam pa želim, da ostanete vseskozi zdrava:)Lep dan!
Default avatar

mimaŠ

Najprej Piki Miki!

Možno je, da je med pregledom na Golniku in tistim v Ljubljani prejemala KT (kemoterapijo) in so jetrne zelo dobro odreagirale, da jih zdaj ni več. Ni pa to bistveno, saj citostatiki (zdravila), ki zdravijo pljučne, zdravijo tudi jetrne metastaze.

Mikro = čisto majceno, da potrebuješ mikroskop
Makro = veliko

Mikrozasevki so torej tiste metastaze, ki jih ne vidimo, se jih pa včasih da prikazati na kak način ali pa slutimo o njihovem obstoju na osnovi krvnega izvida, povišanih markerjev. Zaradi možnosti obstoja takih mikrozasevkov dobijo ženske po operaciji še dodatno zdravljenje: obsevanje in adjuvantno (preventivno ) KT.

Izraz makrozasevki se sicer ne uporablja, rečemo kar tumor, včasih celo solidni tumor, bi pa torej pomenil veliki zasevek.


Darja T, to velja pa tudi zate!

O hormonsko odvisnih in neodvisnih tumorjih sem pisala še ne tako dolgo nazaj, pa grem najprej iskat, če bom našla. Ni namreč fajn vedno znova isto pisati. Če pa ne najdem, vama napišem jutri.

Darja, ali bi torej bilo treba moji mavrici dodati še slovar? Ker se mi je zdelo, da vse, kar zvem novega, sproti razložim. Zdaj pa vidim, da le še ni vse čisto jasno.
Default avatar

mimaŠ

Iskala, našla pa ne. Bilo je nekaj podobnega.

Tumorji so po sestavi različni. Predstavljaj si paštete. V enih je govedina, v drugih svinjina, v tretjih perutnina, celo ribe v nekaterih. Poleg tega je od vsake živali v pašteti lahko meso, jetra, mešanica itd. Poleg tega vsebuje pašteta običajno še mleko ali smetano, da se lažje maže in maščobo, da veže sestavine. Če vzamemo Kekec pašteto, imajo lahko dodatke: arašide, paradižnik, smetano, kečap, ... Ribje in Gavrilović mesne pravzaprav ni mogoče primerjati, lahko pa primerjamo dve mesni ali dve jetrni ali dve z zelenjavo itd.

Pa nazaj k tumorjem. Najprej so jih začeli ločevati na hormonsko odvisne in hormonsko neodvisne.

Hormonsko odvisni so tisti tumorji, ki jih tvoji lastni hormoni spodbujajo pri rasti, jih hranijo in zato zelo veselo in uspešno rastejo, dokler ženska proizvaja hormone. Ker pa nihče ne želi, da bi tumorji rasli, jih torej ne smemo k temu spodbujati in jih ne hraniti. Če jim bomo odtegnili hormone, bodo propadli. Hormone pa jim lahko odtegnemo na dva načina: da odstranimo njihov izvor (odstranitev jajčnikov) ali pa z zdravili dodajamo nek drug hormon, ki bo tega v telesu nevtraliziral. Rast in razvoj tumorja je ODVISNA od tvojih hormonov (verjetno lahko gre tudi tu za različne hormone, pa se o tem nisem zanimala, ker moj rak ni tak.), zato HORMONSKO ODVISEN RAK ali TUMOR.
ZDRAVLJENJE: operacija, hormonsko, ob višjih stadijih pa lahko dodajo tudi KT in obsevanje bolečih kostnih metastaz.


Hormonsko neodvisni pa so tisti, ki se hranijo z nečim drugim, hormoni nanje ne vplivajo, niso odvisni od lastnih hormonov. Njihovo rast pospešuje nekaj drugega (a ne vem kaj) in če dodajamo ali odvzemamo hormone, se s tumorjem prav nič ne dogaja. Veselo raste dalje, dokler ga ne uničijo gama žarki ali citostatik. Citostatik vsebuje tisto snov, za katero tumor "misli", da ga bo prehranjevala, a se je "zmotil". Ker torej ne dobi hrane, propade.
ZDRAVLJENJE: operacija, adjuvantna KT (namesto hormonskega), obsevanje, ob višjih stadijih agresivnejši citostatiki in obsevanje bolečih kostnih metastaz.

Vnetni rak dojke. To je poseben rak, o katerem zelo malo vem, je zelo redek in ne vem, ali ga tudi delijo na hormonsko odvisnega in neodvisnega. To je rak, pri katerem tumorja ni, je pa dojka topla in boleča, kot da je vneta. Od tod tudi ime. V vseh teh letih sem spoznala le eno pacientko z vnetnim rakom. Zdravljena je bila NAJPREJ s KT, da čimbolj preprečijo mikrometastaze in se "vnetje" čimbolj koncentrira (podobno, kot je treba včasih najprej KT, da se zelo velik tumor zmanjša, da ga lahko operirajo) in lahko potem dojko odstranijo. Tudi potem je sledila še KT, ni pa možna delna odstranitev dojke.

Biološka zdravila pa so prinesla nekaj novega. Zdravilo išče samo bolne celice in tudi samo tiste potem od znotraj ubija. Da pa najde v celico, mora ta vsebovati nek magnet, ki zdravilo pritegne na pravo mesto. Če smo pri hormonsko odvisnih in neodvisnih rekli, da primerjamo recimo govejo in perutninsko pašteto, je zdaj tako, kot da smo izbrali pašteto iz istega mesa in primerjamo dodatke. Recimo navadna piščančja jetrna z dodatkom kečapa ali z dodatkom arašidov. Kečap jo obarva rahlo rdečkasto, arašidi pa jo naredijo bolj zrnato, tudi če so dobro zmleti.

Če tumorska celica vsebuje HER 2 receptorje, pomeni, da ima tisti magnet, ki bo pritegnil biološko zdravilo, da bo lahko uničevalo raka. Pravimo, da so HER 2 receptorji pozitivni. Kdor ima HER 2 receptorje pozitivne, bi ga torej morali zdraviti s herceptinom, ki bi uničeval oz. pomagal uničevati rakave celice ostalim zdravilom. Takih je četrtina bolnic z rakom dojke. Ene imajo hormonsko odvisnega, druge ne, vse pa imajo HER 2 +.

Če je izvid HER 2 -, pomeni, da teh receptorjev, magnetkov, lepila, v rakavih celicah ni. Tudi če bi pacientki herceptin vbrizgali v žilo, ne bi našel v rakavo celico in torej ne bi imel nobenega vpliva na raka, le še eno snov več bi morale izločiti ledvice in jetra.

Statistika pravi, da ženske s hormonsko odvisnim rakom dojke živijo dlje kot tiste, ki imajo hormonsko neodvisnega raka. Zdravljenje je lažje (tablete), manj naporno (manj stranskih učinkov kot KT), vendar se ga ne sme ignorirati, to je jasno. Če ima pacientka poleg tega še HER2+, je možnost popolne ozdravitve še veliko večja. Zato si nekatere oddahnejo, ko slišijo, da imajo hormonsko odvisnega raka. Morebitni HER2- pomeni, da se morajo zanesti pač samo na hormone.

Hormonsko neodvisni raki so bolj trdovratni. Ubijamo jih s citostatiki, zdravili, ki zaidejo v vse celice, tudi v zdrave. A zdrave so "pametnejše", zato si opomorejo, rakave pa so "butaste" in se citostatika tako nažro, da poginejo in se niso sposobne obnoviti. Seveda nekaj zdravih celic pri tem tudi propade in zato je treba najti količino zdravila, pri kateri škoda na zdravih celicah ne bo prehuda in se bo pozneje popravila, ter količino, ki ne bo puščala pri življenju rakavih celic. Če ima pacientka HER2+, je učinek še boljši, saj v rakasti celici povzročata razdejanje dva, citostatik in biološko zdravilo. Če pa je HER2-, je vse odvisno od tega, ali je bila količina citostatika dovolj velika, da je uničila vsega raka.

Po zdravljenju lahko rak nastane tudi na novo. Enake vrste ali pa kakšne druge. Ali delamo kaj narobe, da vedno znova zbolimo? Morda, a dokazano ni še nič takega. Se pa pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki imajo genetsko okvaro. Tako sta za rak dojke odgovorna dva gena: BRCA1 in BRCA2 (BR = angl. brest = dojka; CA = angl. cancer = rak; BRCA1 = rak dojke1, BRCA2 = rak dojke2, dva gena torej).
Geni so v vsaki celici našega telesa in če so okvarjeni, se celice obnašajo narobe in počno oslarije, začno delati tumorje namesto zdravih celic. Ko bodo lahko nadzirali gene in jih "popravljali", bo zdravljenje raka možno. Še več, možno ga bo tudi preprečiti.

Je bilo dovolj preprosto razloženo? Ne vem, ker pač vsa stvar sploh ni preprosta. Morda pa lahko še kdo drug pojasni bolj razumljivo, če je treba. Kar sprašujte. Me pa že roka boli, tako da dobro, da sem končala.
Default avatar

AjdaK

Draga Mima,
res se ti vidi, da si (zelo dobra) učiteljica. Ob tvojih zelo razumljivih in sočnih razlagah sem se prav zabavala ...
Zanima pa me, ali veš, če je kakšna povezava med učinkom KT in stranskimi učinki. V smislu: če KT dobro prenašam, je doza premajhna? Se učinki (in stranskih učinki) povečujejo s trajanjem terapije?
Morda veš tudi kaj o tem, kako pomagati le zdravim celicam, da se obnovijo, ne pa rakavim?
Kakšna je fiziologija delovanja - npr. prek prostih radikalov ali kaj? (Morda bi tudi Matic lahko kaj pomagal pri razlagi, saj so bile vse dosedanje zelo strokovne, pa ne nerazumljive).
Saj vem, da sem firbec, vendar je lažje spraševati na formumu kot zdravnico, saj se mi vedno zdi, da ji kradem čas, ki ga ima za vse bolnike veliko premalo ...
Hvala vsem za odgovore pa tudi za takle krasen in živ forum, ki pomaga vsakemu, ki ga bere ...
Pozdrav, Ajda
Default avatar

mimaŠ

Mislim, da ni zveze med prenašanjem KT in ali je zdravila dovolj, saj se odločajo glede na telesno težo. Bolj je dobro/slabo počutje odvisno od tega, kako si sicer nagnjena k slabosti (med vožnjo, če kaj čudnega poješ, ...) in stanjem želodca. Jaz imam z želodcem težave še iz študentskih let (rana na dvanajstniku, erozije na želodčni sluznici, helicobacter) in pogoste in zelo hude migrene v hormonsko intenzivnih obdobjih. Ker je torej želodec v slabem stanju in navajen reagirati za vsako pasjo figo, se tako obnaša tudi pri KT, ki je verjetno bistveno agresivnejša kot sok rdeče pese (pol deci sveže stisnjenega soka rdeče pese sem spila in po dveh minutah bruhala do žolča.) Tudi v glavi se marsikaj dogaja, kar spominja na migreno ali vožnjo z avtom in od tod slabost.

Vsekakor pa drži, da je vsako naslednjo terapijo teže prenašati, saj je vsakič telo že malo bolj prizadeto kot prejšnjič. Toda če prvič nisi imela težav, jih morda do konca ne boš imela. Sama sem najlažje prenašala KT, če sem spala ali se delala da spim. Potem nisem potrebovala niti zdravil proti slabosti. Če sem bila pokonci, pa mi tudi zdravila niso pomagala. Toda slišala sem že, da so ženske kljub slabosti hodile okrog in so danes v redu. Mislim, da ni nobene potrebe po samokaznovanju s telesnim trpljenjem. Nas že bolezen brez tega dovolj tepe.

Zdravim celicam ni kaj pomagati, saj so zdrave ne? Z vitamini in minerali pa bi teoretično lahko pomagali nerakavim poškodovanim celicam. Ampak večinoma le teoretično. Kajti lekarniški pripravki vitaminov in mineralov so večinoma težko prebavljivi, se slabo vsrkajo (ker so sluznice prizadete, jo kvečjemu dodatno zdražijo) in večinoma ugotavljajo, da ni bistvene razlike med jemanjem in nejemanjem zeh dodatkov.

Izredno popularna sta za podporo pri raku zeleni čaj in čaj bele omele. A je snovi, ki naj bi bila učinkovita, v eni skodelici tako malo, da je zanemarljivo. Šele industrijski izvlečki bele omele in zelenega čaja naj bi bili učinkoviti, a bolj kot preventiva.

Za pred leti izredno popularen tahebo čaj se je izkazalo, da vsebuje neke strupe, ki uničujejo jetra in ledvice, zato izginja z omaric bolnikov. Z vsemi drugimi pripravki je podobno. Poskusi, če te prepričajo. A počakaj, da bo KT mimo, saj vse tablete in kapsule, praški in napitki, zahtevajo veliko kondicijo želodca. Posebno previdna pa bodi, če zveš za čudežno zdravilo, ki zdravi takorekoč vse (tudi bela omela naj bi bila taka, tahebo, noni, poišči na Zdravilnih zeliščih). Ponavadi je ravno to narobe: ni naravne substance, ki bi lahko zdravila vse človeške tegobe, kajti potem ljudje že davno ne bi beč zbolevali, nekaj tisoč let je le dolga doba, da pridejo podatki okrog sveta.
Default avatar

vlasta

Proti raku ni čaja iz bele omele. Čaj iz bele omele pomaga namreč pri uravnavanju krvnega pritiska. Proti raku so injekcije bele omele. Tu je koncentrat dovolj velik, da tudi pomagajo. V Avstriji, Italiji , Nemčiji in Švici jih dobijo pacienti pri uradnem zdravljenju, kar pri nas pač še ne velja.
Lep pozdrav!
Default avatar

darjaT

Matic, hvala za izčrpno razlago. Žal sem že pozabila stopnjo malignosti mojih dveh tumorjev, imam pa v ponedeljek kontrolo in bom vprašala zdravnico. Čeprav se mi včasih zdi, da teh podatkov zdravniki raje ne povejo, češ naj se ne "obremenjujemo" s tem.
Obremenjen si pa, hočeš ali nočeš, že od prvega dne, ko izveš za diagnozo. Mogoče vsi ne, mislim pa, da večina misli enako. In ta, velikokrat tako imenovana "borba" proti raku se sestoji tudi iz teh vsakdanjih malih bitk v obliki pozitivnega premišljevanja, odganjaja slabih misli, strahu in pod. Pri meni je tako. Lažje se s tem spopadam, če več vem in temu je bilo namenjeno moje vprašanje.
Želim ti vse dobro in doštudiraj čim prej, saj takih zdravnikov, kot boš ti, ni nikoli dovolj.
Lep pozdrav, enako tudi vsem ostalim forumovcem.
DarjaT
Default avatar

rika123

super, razlaga... hvala.
Moja mami ima hormonsko odvisen rak dojke (razširjen) tudi na pljuča (kri v pljunku). Nekaj dni nazaj je pričela z Aridimexom. Je malo bolje že po treh dneh.. krvavega pljunka ni več, bolečina v prsih ostaja... Razumem, da tablete nekako preprečujejo nastanek novih celic in širjenje vendar, kako lahko vplivajo na rakave celice v pljučih, ki so že tam? Jih uničijo ali one ostajajo?
Za odgovor se vnaprej lepo zahvaljujem...

Moderatorji

Kristina Modic , izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L
Kristina Modic
cron