Kako živeti z rakom?

Odgovarjajo: Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L

rak na dojki

Default avatar
Pozdravljeni,

mami so pred dobrim mesecom dni odkrili raka na dojki. Bila je operirana in odstranili so ji celotno levo dojko in vse žleze. Ko so kasneje pregledovali žleze so odkrili da se ji je že po treh širil rak, ostalih 11 pa je bilo vredu. Sedaj hodi na kemoterapije in po njih ji je zelo slabo. Stara je 41 let in moram povedat, da smo bili zelo šokirana nad boleznijo. Mene zanima kaj pomenijo te diagnoze:
Ca mammae sin.
in pa: Mastectomia sin. lymphadenectomia axilaris sin.

Najlepša hvala za odgovor!
Default avatar
Draga thalia!

Diagnoze pomenijo: rak leve dojke, odstranjena leva dojka, odstranjene bezgavke v levi pazduhi.

Priporočam vam prebiranje knjižice Rak dojke, ki je objavljen tudi na spletnih straneh Društva onkoloških bolnikov Slovenije:



Zlasti priporočam, da si preberete pričevanja žensk, ki so se z rakom dojke pogumno spopadle. O stranskih učinkih kemoterapije in kako jih premagovati, smo na teh straneh že veliko razpravljali, zato vam priporočam, da malo prebrskate tudi te teme. Pomembno je, da ima bolnik kljub stranskim učinkom do kemoterapije pozitiven odnos in jo vidi kot orožje proti raku.

Huda bolezen sproži v vsaki družini nekakšen šok, jo iztiri iz vsakdanjika. Toda najbolj pomembno je, da takrat družina sodeluje pri zdravljenju bolnika. Ga podpira, tolaži, bodri. So žalostni in hudi trenutki, toda so tudi trenutki zmage in sreče. Teh slednjih vam želim čimveč!

Irena
Default avatar
Najlepša hvala za vaš trud.
Default avatar
Spoštovana Thalia!

Šok ob diagnozi kot je rak, je prvi korak na poti boja z njim.Sama sem prehodila enako pot, na kateri je trenutno tvoja mama, zato lahko iz lastnih izkušenj povem,kako se boriti.Najprej je treba v sebi poiskati moč, zaupati zdravnikom, nato pa z dvignjeno glavo gledati na življenje, ker le tako se vidi daleč na okrog.Pozitivno razmišljanje in sodelovanje med zdravljenjem tudi pripomoreta k hitrejšemu okrevanju.Če pa ti stojijo ob strani še najbližji, pa je rezultat popoln.Prepričana sem, da se bo tudi pri tvoji mami ta boj končal z zmago.
Jaz osebno sem se nekaj mesecev po posegu odločila še za rekonstrukcijo dojke, kar pa bi priporočala tudi tvoji mami in vsem ostalim, ki ostanejo brez dojke.Življenje postane kvalitetnejše in vrne se spet samozavest, ki jo po takšnem posegu izgubi vsaka ženska.O tej življenski izkušnji bi lahko veliko pisala, vendar bom končala,če pa imaš še kakšno vprašanje, ti bom z veseljem odgovorila.

Lep pozdrav, mami pa čim hitrejše okrevanje!
Default avatar
Pozdravljeni, sem Manca Mirnik z revije Eva in pripravljam clanek o zenskah, ki z voljo premagajo vse. Zelo rada bi naredila intervju z zensko, ki je prebolela katerega od "zenskih" rakov in bi povedala svojo zgodbo. Bi bili pripravljeni vi ali pa morda poznate katero, ki bo o tem odkrito spregovorila in se bila pripravljena tudi fotografirati? Odgovor bi potrebovala cim prej. Hvala, Manca (041/71 74 71)
Default avatar
Pozdravljeni!

Točno pred enim letom so mi odkrili raka na desni dojki. Operacija in zdravljenje je potekalo po običajnem vrstnem redu. Operacija/ dvakrat/, šest kemoterapij, trideset obsevanj , štirinajst dni zdravilišča in pet let naj bi jemala tablete nolvadex. Moje zdravljenje se torej izteka, meni pa se zdi, da nimam več ne moči ne veselja do česarkoli in tudi dejansko se slabo počutim. Najraje bi cel dan preležala v postelji. V torek sem bila pri moji ginekologinji in potolažila me je, da imajo podobne težave skoraj vse bolnice. Predlagala mi je naj se pogovorim z psihoonkologinjo. Kaj mi vi svetujete. Žalosna sem in strah me je / ne bolezni/ ampak živlenja.
Default avatar
Spoštovana Antonija!

Po končanem zdravljenju te bolezni organizem potrebuje svoj čas in se počasi vrača v stare tire,saj je dodobra utrujen že od samega posega in terapij, ki so nanj delovale zelo agresivno.Iz svojih izkušenj lahko povem, da sem tudi sama potrebovala še lep čas po končanem zdravljenju veliko počitka, vendar meni je pomagalo razmišljanje, da je najhujše za menoj ter da bo tudi moje počutje iz dneva v dan boljše.Sedaj, dobra tri leta po operaciji, se počutim, kot da je ni bilo.Obiskujem skupino za samopomoč po operacij raka na dojki, ki name vpliva zelo vzpodbudno, saj iz teh ozdravljenih žena (nekatere so 15, 20 let po operaciji), žari pozitivna energija in veselje ter upanje v življenje.V sklopu skupine je organizirana tudi rekreacija, ki jo vodi izkušena fizioterapevtka, tako da smo vedno dovolj razgibane in polne energije.
Zato po končanem zdravljenju ni prostora niti časa za strah in obup, kajti na življenje je potrebno gledati s svetlejše strani in se veseliti vsakega dne, saj za temnimi oblaki vedno posije sonce.

LP Darinka
Default avatar
Draga Antonija!

Občutja, ki so vas "napadla", resnično niso redka. Veliko žensk doživlja enako. Zato svoje izkušnje, strahove in tudi srečo delijo z drugimi v organiziranih skupinah za samopomoč po operaciji raka na dojki. To je pisana druščina, v kateri pa se stkejo tudi prijateljske vezi. Skupine se imenujejo Pot k okrevanju, več o tem pa si preberite tukaj:


Svetujem vam tudi, da si preberete knjigo Ronnie Kaye Dober dan, življenje! Knjiga opisuje pot, polno vzponov in padcev, ki jo ženska prehodi do popolne ozdravitve (tudi psihične). Tudi na Oddelek za psihoonkologijo na Onkološkem inštitutu se lahko obrnete. Tukaj vam bodo pomagali izkušeni strokovnjaki. Včasih je za pomoč težko prositi, zlasti, če ne morete zapustiti postelje in bi kar ves dan ležali v njej. Toda pridite vendar s svojega osamljenega Robinzonskega otoka spet v življenje!

Lepo vas pozdravljam,

Irena
Default avatar
Spoštovana gospa Irena!

Hvala za vaše spodbudno pisanje.Zelo rada vas bi poklicala po telefonu, da malo poklepetem z vami. Moj naslov [email protected].

Srečno, AntonijaDarinka je pisal/pisala:
>
>
>
> Spoštovana Antonija!
>
> Po končanem zdravljenju te bolezni organizem potrebuje svoj
> čas in se počasi vrača v stare tire,saj je dodobra utrujen že
> od samega posega in terapij, ki so nanj delovale zelo
> agresivno.Iz svojih izkušenj lahko povem, da sem tudi sama
> potrebovala še lep čas po končanem zdravljenju veliko
> počitka, vendar meni je pomagalo razmišljanje, da je najhujše
> za menoj ter da bo tudi moje počutje iz dneva v dan
> boljše.Sedaj, dobra tri leta po operaciji, se počutim, kot da
> je ni bilo.Obiskujem skupino za samopomoč po operacij raka na
> dojki, ki name vpliva zelo vzpodbudno, saj iz teh
> ozdravljenih žena (nekatere so 15, 20 let po operaciji), žari
> pozitivna energija in veselje ter upanje v življenje.V sklopu
> skupine je organizirana tudi rekreacija, ki jo vodi izkušena
> fizioterapevtka, tako da smo vedno dovolj razgibane in polne
> energije.
> Zato po končanem zdravljenju ni prostora niti časa za strah
> in obup, kajti na življenje je potrebno gledati s svetlejše
> strani in se veseliti vsakega dne, saj za temnimi oblaki
> vedno posije sonce.
>
> LP Darinka

Moderatorji

Kristina Modic , izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L
Kristina Modic