kemoterapija, obsevanje, kirurški poseg in prehrana
Najprej naj vam v branje priporočim članek avtorice Brigite Skele Savič o zdravljenju s citostatiki (torej kemoterapiji). Članek je v dveh delih, ki ju lahko preberete tukaj:
http://med.over.net/onko/glasilo_okno_st2_4.htm#4_3
http://med.over.net/onko/glasilo_okno/letnik15_st1_2001/za_zdravo_zivljenje2.htm
V člankih najdete tudi nekaj nasvetov, kako stranske učinke omiliti. Na voljo je tudi knjižica Kemoterapija in vi, za katero poprosite na Onkološkem inštitutu.
Za bolnike z rakom je raznolika prehrana zelo pomembna. Njihovo telo potrebuje mnoga hranila iz številnih virov, da bi se lažje spopadlo z izzivi. Morda vam bo težko ohranjati idealno težo. Morda se boste morali spopasti s slabostjo zaradi zdravil. Morda pa bodo po kirurškem posegu vaša tkiva potrebovala ustrezno prehano, da bi bilo celjenje čimboljše.
Pomembno je, da ustvarite prehranjevalno osnovo in vzpostavite pri prehranjevanju določen red. Ko se pojavi kakšna težava, jo lahko rešujete z nadgradnjo te osnovne sheme. Tako bo vaš načrt prilagodljiv vašim spremenljivim potrebam.
1. Osnova:
Popijte dve ali več skodelic mleka dnevno (če ste ga že prej prenašali). Lahko ga nadomestite tudi s sirom, jogurtom, smetano ali sladoledom.
Jejte hrano, bogato s proteini. Proteini so v mesu (npr. perutnini), jajcih, ribah, fižolu in grahu, kikirikijevem maslu in oreščkih. Dva do trikrat dnevno pojejte porcijo velikosti kupčka kart.
Spijte pol kozarca ali več sadnega soka večkrat dnevno vsak dan. Vključite sok citrusov, če ga prenašate, vsaj enkrat dnevno. Uporabite sveži ali kupljen sok.
Obede popestrite z zelenjavo (pol skodelice tri ali večkrat na dan) vsak dan. Izberite temno zeleno, listnato zelenjavo ali rumeno zelenjavo (korenček, zelena, petršilj ipd.).
Med malicami in pred spanjem prigriznite drobne prigrizke z oreščki, sirom in krekerji. Malice same so lahko pogosti majhni prigrizki, kadar jih v prehranjevanje vključite šest do osem na dan.
2. Če izgubljate težo, bi morali dodati v svoje prehranjevanje kalorije. Nekaj priporočil, kako to storimo:
Na vroče jedi kot so opečeni kruhek, juhe, zelenjava, kuhana žita, riž in mehko kuhana jajca lahko dodajate stopljeno margarino ali maslo. Ena čajna žlička pomeni 25 dodatnih kalorij.
Kislo smetano lahko dodajate na pečen krompir, pa tudi na meso in sadje. Jedilna žlica smetane ima okoli 30 kalorij.
Solati, zelenjavi in mesu lahko dodajate majonezo. Namesto običajnega solatnega preliva pomeni majoneza visokokalorični dodatek.
Poskusite kikirikijevo maslo, ki vsebuje tudi veliko proteinov. Pri nas se dobi že tudi sezamovo maslo, ki pa ima nekoliko bolj trpek, grenak okus. Lahko ga jeste po žlički. V Ameriki, kjer je kikirikijevo maslo normalni del prehrane, pa ga jedo ne le na kruhu in v sendvičih (celo v kombinaciji z majonezo), temveč tudi z jabolki, banano, hruškami. Jedilna žlica kikirikijevega masla pomeni okoli 90 kalorij in 4 grame proteinov.
Na pudinge, pite, vročo čokolado, sadje, želeje in druge sladice si dodajajte stepeno smetano. Namesto z mlekom (npr. pri pudingu) kuhajte s polnomastno smetano. Dve jedilni žlici stepene smetane pomenita okoli 100 kalorij.
Namesto treh velikih obrokov, ki se mnogim bolnikom zdijo kar težka ovira, jejte rajši veliko manjših čez dan.
Na hrano si posipajte oreščke ali semena. Npr. na zelenjavo, solate in testenine, pa tudi na sladice – sadje, sladoled, puding in jajčno kremo.
Pijte visokokalorične napitke kot so mlečni napitki (shake).
Da bi si zagotovili dovoljšen vnos kalorij, če izgubljate težo, imejte prigrizke vselej s seboj (oreške, kandirano sadje ipd.).
3. Po kirurških posegih so lahko dodatni proteini zelo v pomoč pri celjenju. Tukaj je nekaj predlogov, kako dobiti več proteinov in dodatnih kalorij v približno enaki količini hrane, kot ste jo jedli doslej.
V navadno mleko vmešajte še mleko v prahu. Slednjega lahko dodajate tudi v omake in prelive in jih uporabljate pri zabeli perutnine in rib. Tudi v kakav, v juhe, pire in puding dodajajte mleko v prahu. V mlečne napitke dodajajte čimveč sladoleda. Skodelica navadnega ali nemastnega mleka vsebuje 9 gramov proteinov.
Majhne koščke mesa, ribe ali perutnine dodajajte juham in zelenjavi, testeninam, rezancem in rižu (rižota). 15 dkg mesa vsebuje približno 21 gramov proteinov.
Kremnim omakam, prelivom ali zelenjavi dodajajte nariban sir. Če želite eksperimentirati, dajte stopljene koščke sira čez vročo jabolčno pito. Nekatere sladke sire jejte skupaj s sadjem. Kremni sir in margarino jejte na vročih kruhkih. Tudi sir vsebuje veliko proteinov.
Narezana trdo kuhana jajca dodajte v omake, mesni sok, k narezanemu mesu ali solatnim prelivom (ali zmešajte v solato). Eno veliko jajce vsebuje 7 gramov proteinov.
4. Če nimate apetita in vas muči slabost, preizkusite tele nasvete:
Ohranite urnik rednih manjših obrokov. Pijte tekočino uro pred ali po jedi, da bi se izognili občutku polnosti med obedi.
Hrana, bogata z ogljikovimi hidrati (kot so krekerji in opečeni kruhki) vam lahko pomaga pri slabosti. Hitro zapusti želodec in je lahko posebno v pomoč, če jo pojeste takoj, ko se zjutraj zbudite.
Pijte ohlajene pijače, a ne pred in po obrokih. Jejte počasi in temeljito prežvečite hrano. Po obedu počivajte. Aktivnost lahko upočasni prebavo in povzroči nelagoden občutek.
Če vam vonj hrane povzroča slabost, se med pripravo obrokov ne zadržujte v kuhinji – lahko tudi zapustite hišo, če je mogoče. Hladnejša hrana ima običajno manj vonja.
Potrudite se pojesti več mlečnih izdelkov, piščanca, tunine, hladnih juh in mrzlih posladkov s sadjem. Izogibajte se vroči, začinjeni in cvrti hrani. Jejte hrano, ki jo je lahko požirati in ima veliko kalorij – mlečni napitki, jajca, kremaste juhe, testenine. Jejte toast, krekerje, žitarice, žele, ledene sadne paličice. Jejte blaga hranila kot so pudingi, piščančja juha, pire in sladoled z okusom vanilije. Nekaterim ugajajo slani prigrizki kot so slane prestice in paličice. Kupite lahko tudi komercialne prehrambene nadomestke.
Ne silite se s svojo najljubšo hrano, če vam ni do nje, ker je mogoče, da se vam bo zamerila (za zmeraj).
Če je slabost huda, se posvetujte z zdravnikom. Predpisal vam bo zdravilo za lajšanje težav s slabostjo. Zdravila vzemite vsaj 30 minut pred pričakovanimi simptomi. Mnogi ljudje poročajo, da jim je bolj slabo šele proti koncu dneva, zato lahko pomaga, če antiemetik vzamete pozno popoldne. Če imate nizko število levkocitov ali belih krvničk, zelo pazite na čistočo in varnost pri pripravi živil, da se ne bi okužili.
Vadite tehnike sprostitve.
5. Obsevanje v področju glave in vratu lahko nekaj tednov po zdravljenju povzroči ezofagitis. Tudi kemoterapija lahko (nekaj dni po zdravljenju z njo) povzroči ezofagitis. To je vnetje požiralnika. Tudi bolniki, ki prejemajo steroidna zdravila ali zaviralce imunskega sistema (kakršno je tudi zdravljenje raka), lahko dobijo ezofagitis. Običajno ga zdravimo z zdravili proti glivicam. Običajno se ezofagitis pozdravi v enem do dveh tednov.
Kadar imate zaradi zdravljenja neprijeten občutek v ustih in grlu, se poskusite ravnati po naslednjih napotkih:
Pijte veliko ohlajene tekočine. Jejte hladno hrano ali hrano sobne temperature. Jejte mehko hrano, ki je ni težko požirati, npr. jajca, sladoled, mlečne napitke, zamrznjene paličice sadnega soka, lubenico, grozdje. Kljub temu, da vam druga hrana ne prija, lahko s takšno še vedno poskusite. Lahko tudi sesljate kocke zamrznjenega sadnega soka. itd.
Poskusite jesti bolj tekočo hrano kot so juhe in enolončnice. Te je lažje prežvečiti in pogoltniti.
Če vam ni slabo, uporabljajte stopljeno margarino, omake, mesni sok ali jušni koncentrat. V kavo, čaj ali mleko namakajte kekse.
Pijte po slamici, da bi lažje požirali. Izogibajte se ostrim začimbam.
Zelo sladkim pijačam se izogibajte, prav tako zelo kislim in kisli hrani (citrusi, paradižnik). Rajši pijte jabolčni sok in nektar.
Če imate hude bolečine v ustih in grlu, se pogovorite z zdravnikom.
6. Za preprečevanje napihnjenosti in trebušnih krčev, preizkusite tole:
Izogibajte se sladkim pijačam, žvečilnemu gumiju, zelo začinjeni hrani in pretirani količini sladkarij.
Ne opuščajte obrokov.
Ne govorite med jedjo. Na ta način požirate zrak, zaradi česar ste napihnjeni. Jejte počasi.
Jejte le olupljeno, kuhano sadje in zelenjavo brez semen. Odstranite semena iz paradižnikov.
Izogibajte se fižolu, koruzi (tudi popkornu) in oreščkom. Rastline v družini zelja in čebule – tudi brokoli in česen – lahko prav tako povzročajo težave.
7. Če vas muči zaprtje:
Jejte hrano z veliko vlakninami, kot je surovo sadje in zelenjava ali polnozrnate žitarice (kruh, polnozrnate testenine). Če težko požirate, jejte gratinirano ali kuhano sadje in zelenjavo.
Pijte veliko tekočine in telovadite, kolikor le morete.
Posvetujte se tudi z zdravnikom.
8. Če vas muči driska, se izogibajte hrani, bogati z vlakninami.
Meso, ribe, perutnina in jajca nimajo veliko vlaknin. Če imate težave z drisko, se izogibajte cvrtju ali mastnim omakam.
Uporabljajte rafinirane ogljikohidrate kakršni so v belem rižu, rezancih iz bele moke, testeninah, belem kruhu in zavitkih. Tudi krompir lahko jeste, vendar brez olupka. Riž omili drisko. Žitaricam, bogatim z vlakninami, se izognite.
Jejte beluše, peso, gobe, buče, paradižnik brez semen in korenček. Zelenjavo dobro prekuhajte preden jo užijete.
Jejte jabolka, marelice, banane, melone, vloženo sadje, nektarine, pomaranče in hruške.
Navadno mleko raje zamenjajte s sojinim, jogurt pa običajno ljudje prenašajo.
Jejte enolončnice.
Tudi tukaj na forumu postaja jasno, da so zelo popularne različne diete za preventivo in zdravljenje raka. Ravno pri prehrani imajo ljudje občutek, da lahko največ sami naredijo v boju proti bolezni.
Makrobiotično dieto je prvi opisal George Ohsawa (1893-1966). Razvil je vegetariansko dieto, ki predstavlja 10 stopenj, izmed katerih je vsaka naslednja strožja kot prejšnja. Končno stopnjo predstavljata samo riž in voda. Ameriško medicinsko združenje in številne vladne zdravstvene službe so oporekale makrobiotični dieti zaradi njene restriktivne vsebine. Poročali so tudi o številnih težavah z zdravjem in celo smrtih.
Dieto so posledično priredili in si v ZDA pridobiva popularnost. Sestavlja jo na splošno 50-60 odstotkov polnozrnatih žitaric, 20-25 odstotkov zelenjave, 5-10 odstotkov fižola in morskih rastlin in 5 odstotkov juh. Nekatere variacije te diete dovoljujejo majhne količine rib. Določene variacije so prilagojene bolezenskim procesom.
Zagovornikov makrobiotične diete je veliko. Ustanovljene so inštitucije, ki poučujejo takšen način življenja (in to drago zaračunavajo). Čeprav so pričevanja o učinkovitosti takšne diete številna, ni bila narejena nikakršna nadzorovana raziskava, ki bi izsledke potrdila.
Tukaj je nekaj svaril, ki jih morate poznati v zvezi z makrobiotično dieto:
– dieta je zelo stroga in omejujoča
– z njo lahko izrazito shujšate, zaradi česar boste morda standardno zdravljenje raka težje prenašali
– noseče in doječe matere se te diete ne bi smele držati
– tudi otrokom je ne svetujemo. otroci zaradi te diete ne bi dobili dovolj ustreznih hranilnih snovi za svoj razvoj in rast.
– če razmišljate, da bi se te diete držali, počakajte, da bo vaše konvencionalno zdravljenje raka končano. z uporabo makrobiotične diete po zdravljenju boste morda dobili boljši občutek ponovnega nadzora nad lastnim življenjem
Obstaja potencialna nevarnsot, da vam bo ob makrobiotični dieti primanjkovalo določenih hranil (proteinov, vitaminov in mineralov). Če je temu tako, bo treba vašo prehrano prirediti. Če dieto na lastno pest uvedete pri družinskem članu, ki je zbolel za rakom, sam pa se zanjo ni odločil, tvegate težave, da jo bo težko prenašal, saj mu lahko povzroča stres. Dieta lahko povzroči težave tudi pri ljudeh, ki imajo zaradi svoje bolezni ali zdravljenja želodčne in črevesne motnje (npr. drisko).
Do sedaj niso nobene raziskave potrdile, da lahko makrobiotična dieta pozdravi raka. Dokazano pa je, da določene prehrambene prilagoditve, pri katerih v prehrano uvedemo veliko sadja in zelenjave, igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju raka (in drugih kroničnih bolezni).
Ker je veljavnih znanstvenih raziskav tudi o “stimulatorjih imunskega sistema” in zlasti rastlinskih nadomestkih premalo, niti ni poročil o njihovi varnosti in čistosti, jih prav tako ne priporočamo. Mnoge takšne “zeli” so med kemoterapijo kontraindicirane. Največ vzpodbude bo vaš imunski sistem dobil s prehrano, ne z nadomestki, prehrano, ki je bogata s sadjem in zelenjavo (7-9 krat dnevno). Lahko pa jemljete multivitaminske in mineralne dodatke v predpisanih dozah.
Prehrano bolnika z rakom prilagajajte sproti njegovim željam in potrebam. Naj kuhinja ne bo osovražen prostor, iz katerega se jemljejo reči, ki se bolniku upirajo zlasti, ker ga silijo z njimi, marveč naj bo to prostor, kjer z malce ustvarjalnosti in domišljije bolniku pomagamo in ga s hrano krepimo, da se lažje sooča z izzivi zdravljenja!
Gospa Irena!
Mislim, da ste v svojem prispevku pozabila navest zelo dve zelo pomembni učinkovini, pri prehrani bolnikov, ki bolujejo za rakom. To je RESVERATROL IN FLAVONOIDE. Ogromno člankov o teh dveh sestavinah in pozitivnih učinkih predvsem pri lajšanju težav ob kemoterapiji najdete v reviji British Journal of Cancer.
Lep pozdrav Marta.
Spoštovana Irena Jakopanec!
Šele pred kratkim sem pogledal vsebino vaše teme, zato se oglašam šele zdaj. Ker se zavzemam za ozaveščanje o pomenu prehrane za zdravje, obenem pa vi izrecno omenjate makrobiotiko in svarite pred njo, menim, da lahko napišem nekaj pojasnil.
Preden začnem, se vam želim zahvaliti, ker ste mi nehote odgovorili na zelo pereče vprašanje.
Namreč, ko sem pisal seznam zgodb z naslovom »o vzrokih in zdravljenju pri koreninah« za objavo v , prav v tej klepetalnici, sem se spraševal, ali je slovenska službena medicina že kaj napredovala v prehrambnih spoznanjih ali je še vedno na stopnji, ki jo je Christine R. Akbar za medicino v ZDA konec 1980. let opisala v svoji zgodbi takole: »Čeprav sem prosila bolnišničnega dietetika za posebno prehrano za zmanjšanje moje prekomerne teže, mi je naročil, da moram zaradi kemoterapije ohranjati telesno težo. Jedla naj bi vse, kar bi si poželela, zlasti pa hrano z veliko beljakovin in priporočil mi je visokokaloričen čokoladni napitek. Spoznala sem, da se večina zdravnikov med šolanjem ni učila o zdravi prehrani in da je komaj kateri kaj vedel o povezavi med prehrano in rakom.« (Christine R.A. si je ozdravila raka na dojki; iz knjige Ženski zdravstveni vodnik: O naravnem zdravljenju srčnih bolezni, raka na dojki, mioma, bulimije in osteoporoze, o naravnem porodu ter o odpravljanju predmenstrualnega sindroma in zdravstvenih težav ženske v meni, Stella in FMB, 2001, Šm. Toplice in Lj.)
Ker zatrjujete, da medicina še ni z nobeno raziskavo potrdila zdravilnost makrobiotične diete pri rakavih obolenjih, vam vljudno priporočam, da si preberete:
– začetek mojega zapisa v
– zapis doktorja medicine in raziskovalnega novinarja Ralpha W. Mossa na
Navedli ste Georgea Ohsawo, ki je menda razvil 10-stopenjsko vegetarijansko dieto. Vedeti velja, da je G.O. napisal knjigo Makrobiotični zen, kjer je omenjena taka dieta, za japonskega bralca, ki izvira iz drugačnega kulturnega in mišljenjskega okolja ter podnebja. Za zahodnjaka dejansko ni primerna, zato jo sodobniki širijo s kuharskimi načini in sestavinami, ki jih pozna tudi zahodnjak.
Smernice makrobiotične kuhe se stalno prilagajajo in dopolnjujejo.
Posvarili ste pred makrobiotično dieto, ker da je zelo omejujoča, pomanjkljiva, da človek ob njej lahko shujša oziroma oslabi, si s tem zmanjša možnosti za ozdravitev in še marsikaj. Upam si trditi, da zavajate ljudi, milo rečeno. Ker pa tole ni mesto za dolgo utemeljevanje in dokazovanje, vam priporočam, in vsakomur, ki da kaj na lastno presojo, da si prebere kakšno makrobiotično (kuharsko) knjigo, ki se dobijo pri nas (v bolje založeni knjigarni ali knjižnici). Priporočam sledeče naslove:
– Ishranom protiv raka, Michio Kushi u saradnji sa Alexom Jackom, Makronova, 1997, Zagreb
– Učinkovita naravna zdravila, Michio Kushi in Alex Jack, Mladinska knjiga Založba, 1997, Ljubljana
– Velika makrobiotička kuharica, Aveline Kushi u saradnji sa A. Jackom, Makronova, 2001, Zagreb
– Makrobiotički put, M. Kuši, Nolit, (brez letnice izdaje), Beograd
– Makrobiotički kuvar, Vendi Esko, Nolit, 1987, Beograd
– Prirodni deserti, Jadranka Boban Pejić, Društvo za unapredjenje kvalitete življenja, 1989, Zagreb
Verjamem, da želite ljudem pomagati, zato vam iskreno čestitam! Osporavam pa vaši nameri svariti ljudi pred nečim, česar ne poznate. Medicina se na izzive (alternative), ki izstopajo iz njenega okvira, odziva zelo odklonilno in vi ste njena zvesta učenka. V tem ni nič napačnega, le dobro je vedeti, od kod izvira vaša ocena načinov zdravljenja, ki jih službena medicina še ni dojela.
Makrobiotika je uspešna prav zaradi drugačnih izhodišč, saj pojmuje prehrano tudi energijsko in ne le kot vir hranil. Da ne bo pomote, »energijska kakovost« ni kalorična vrednost posameznih živil, temveč njen pretežni vpliv na človekovo telo po zaužitju. Razlikujejo se trije možni vplivi. Hrana v osnovi:
– krepi telo, ga greje in blago krči; recimo ajdova kaša, rjavi riž, korenasta zelenjava, alge, stročnici azuka in bob, sušeno sadje idr.; /telo pa močno krčijo mesna hrana, trgovska sol, jajca, slani in trdi siri, v pečici pečena živila, pekoče začimbe, nekatere kemikalije, nekatera umetna zdravila idr./; ali
– sveži telo, ga hladi in blago širi; recimo koruza, pšenica, rž, ječmen, oves, listnata zelenjava, sadje, fižol, grah, soja, hladna pijača, sveže sadje idr.; /telo pa močno razpuščajo osiromašeno (glazirano) žito in mlevski izdelki iz njega, instantna hrana, sladkarije, razhudniki, južno sadje, gobe, alkohol, ledeno hladna in gazirana pijača, sladoled, kava, poživljajoči napitki, močno dišeče začimbe, nekatere kemikalije, nekatera umetna zdravila idr./; ali pa
– pretežno obnavlja in ohranja energijsko ravnovesje v telesu in človeka pomirja; taka živila so žito v zrnju (na splošno vse, če je polnovredno), zlasti pa prosena kaša, okrogla zelenjava (čebula, jedilne buče, kumare, glavnati ohrovt in zelje), leča, čičerka, na naraven način kvašena živila, domače sadje, zlasti kuhano idr.
/opomba: živila, našteta v poševnih oklepajih, so energijsko skrajna in neprimerna za človeka/
Spoštovana ga./gdč. Irena, medicino postavljate za edino pristojno, da razsoja, kaj je zdravstveno primerno in kaj ni. K sreči ni tako oziroma je življenje nad medicino. In zato so zgodbe ljudi, ki povedo več kot tisoč razlag. Za osebno (zdravstveno) potrebo pa je treba vzeti v roke kakšno kakovostno makrobiotično knjigo, jo brati z zdravo pametjo in ukrepati. Ali iti na tečaj, predavanje ali kuharsko delavnico. In ker se tovrstna dejavnost ne odvija na drugem planetu, se plačujejo družbene dajatve kakor od vsake druge prijavljene dejavnosti. Zato se tudi zaračunavajo.
V vsebinski temi »o vzrokih in zdravljenju pri koreninah« so res navedene zgodbe oddaljenih tujcev. Ljudje bi dosti raje brali podobne zgodbe iz domačega okolja. Res bi bilo dobro, da se začnejo oglašati tudi ljudje iz bližnjega (slovenskega) okolja. Za začetek pa si lahko vsak prebere zdravstveno zgodbo Alberta Oberstarja, ki si je pozdravil levkemijo, njegovo izkušnjo s prehrano pa je objavila revija AURA št. 116, maj/1999. (Zdravil se je tudi v bolnišnici in k sreči pravočasno dojel, da ga kemoterapija bolj ubija kot pa mu koristi.)
Obenem pozivam vse udeležence te klepetalnice, da sporočite svoje izkušnje s prehrano. Morda bomo s skupnimi močmi odprli oči tudi službeni medicini. Koristilo bo vsem.