Med.Over.Net

Kako živeti z rakom?

Odgovarjajo: Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L

rak na želodcu

Default avatar

neja

Teti (62) so ugotovili raka na želodcu in v četrtek ji bodo odstranili ves želodec. Rada bi izvedela kašne so njene možnosti in kakšni stadiji raka na želodcu. Zdravnik je sicer rekel, da gre za začetni stadij. Kakšno je življenje po odstranitvi celotnega želodca, kaj jo še čaka.

hvala za odgovor inlep pozdrav!
Default avatar

Irena

Draga Neja!

Opisala bom nekaj stvari, ki bi vas utegnile zanimati. Rak želodca je zelo splošen pojem - v resnici je treba vedeti, za katerega raka želodca gre, sicer bi bil moj odgovor preobsežen. Preberite še splošne informacije:





Lepo vas pozdravljam,

Irena


Želodec je organ sistema prebavil. Leži v trebušni votlini med požiralnikom in tankim črevesom. Konča se s pilorusom, zaklopko oz. vratarjem, ki je vhod v dvanajstnik – prvi del tankega črevesa. Želodec ima obliko črke J. V bližini so pomembni organi, npr. jetra, leva ledvica z nadledvično žlezo, trebušna slinavka, debelo črevo in vranica. Zaradi te tesne bližine se lahko rak želodca (gastrični rak) razširi tudi na te organe.

Glavna delovna naloga želodca je prebava hrane. Po požiranju se hrana začasno zadržuje v želodcu. Želodčna sluznica izloča kisle želodčne sokove. Ti delujejo na hrano in jo kemično razgrajujejo. Hkrati se krčijo želodčne mišice in pomagajo fizično pri presnavljanju. Občasno se ob krčenju želodca skupaj z odpiranjem in zapiranjem vratarja delno presnovljena hrana pomika v dvanajstnik.

Vsako leto na svetu zboli za rakom želodca 700.000 ljudi. Možnost ozdravitve pri raku želodca obstaja le, kadar raka odkrijemo zelo zgodaj.

Gastrektomija

Gastrektomija je kirurška odstranitev dela ali celotnega želodca. Operacija se izvaja, da se odstrani preluknjana ali krvaveča želodčna razjeda (parcialna gastrektomija), da se odstrani zabrazgotinjeno tkivo, ki ovira prehod hrane ali da se odstrani rakava rast.

Odstranitev tumorja, pogosto z odstranitvijo bližnjih bezgavk, je edino zdravljenje za različne oblike raka želodca. Gastrektomija je lahko totalna ali subtotalna (slednja je imenovana tudi parcialna ali delna) in pride v poštev pri želodčnih rakavih spremembah: adenokarcinomih, primarnih želodčnih limfomih (ki izvirajo v želodcu) in redkih leiomiosarkomih (gastričnih sarkomih).

Adenokarcinomi so najpogostejša oblika raka želodca in se jih da manj učinkovito pozdraviti kot redkejše limfome, pri katerih gastrektomija lahko vodi do popolne ozdravitve.

Po gastrektomiji kirurg ponovno zašije prebavila tako, da lahko delujejo. Pri tem so možni različni kirurški postopki, na splošno pa kirurg zašije košček želodca, ki je ostal, na tanko črevo. Gastrektomija zaradi raka želodca se skoraj vedno izvaja na tradicionalni, odprti način, kar pomeni, da terja širok rez in odprtje trebuha. Le pri nekaterih posegih je mogoč laparoskopski način, ki terja manjšo vreznino. Laparoskop je povezan z majhno video kamero, ki posreduje kirurgu sliko na monitorju. Pri laparoskopskem pristopu je manj bolečine pri operaciji, bolnik se tudi prej vrne domov. Žal pa je uporaba laparoskopa pri gastrektomiji omejena. Izvaja se lahko samo pri bolnikih z zgodnjim stadijem raka želodca ali pri tistih, kjer poseg ni namenjen ozdravitvi, ampak lajšanju bolečine in drugih znakov bolezni (paliativno).

Po gastrektomiji bolnik hrano še lahko presnavlja. Tanko črevo je sposobno razgraditi proteine, kar se običajno dogaja v želodcu. Po popolni odstranitvi želodca pa se bo moral bolnik prilagoditi novemu stanju. Potrebno bo dodajanje vitaminov in železa. Količina absorbiranega (vsrkanega v telo) vitamina B12 je odvisna od prisotnosti želodčnih sokov, po totalni gastrektomiji je potrebno dajati injekcije tega vitamina. Dodajanje železa zmanjša tveganje za razvoj anemije (slabokrvnosti). Po delni gastrektomiji se mora bolnik prilagoditi in zaužiti manjše količine hrane naenkrat v pogostejših obrokih.

Po gastrektomiji je možen “dumping sindrom”. To so nezaželjeni učinki odstranitve želodca zlasti, če je bil odstranjen vratar (pilorus). Ta sindrom nastopi, če hrana hitro preide v tanko črevo in povzroči pri bolniku občutek slabosti, siljenje na bruhanje, vrtoglavico, potenje, drisko, napihnjenost, nagel srčni utrip. Da bi preprečili ta sindrom, je priporočljivo:

1. jesti šest malic, da ne preobremenjujemo prebavil
2. jesti vsak dan ob istem času
3. jesti počasi in dobro žvečiti. vsaj eno uro po obroku še ne ležemo (nekateri pa priporočajo, da ležemo za kratek čas takoj po obroku, da hrana ne preide prehitro v tanko črevo).
4. med malicami popiti polovico skodelice tekočine (ne več). druge tekočine zaužijemo vsaj uro pred obroki. to bo upočasnilo “dumping” (odlaganje).
5. dieti le počasi dodajamo sladke jedi kot je med, sladkor ali sirup. sprva se sladki hrani izogibamo, privajanje bo verjetno trajalo dlje časa.
6. pri pitju mleka lahko nastopijo težave

Po gastrektomiji dobi bolnik dietna navodila, ki pomagajo pri preprečevanju dumping sindroma. Ta se lahko pojavi pol ure do eno uro po obroku in znova dve do tri ure po obroku. Zgodnje znake povzroči nagel prehod koncentriranih sladkorjev v tanko črevo. Telo razredči to sladko mešanico tako, da v črevo prehaja tekočina, kar daje občutek polnosti, povzroči krče in občasno drisko. Zaradi te izgube vode v telesu lahko nastopi začasni padec krvnega pritiska in nastopi slabost in omedlevica.

Pozni znaki nastopijo zaradi hitre absorbcije sladkorja v krvni obtok, kar sproži nagel porast krvnega sladkorja. Zato se telo odzove z izločanjem inzulina. Nivo krvnega sladkorja zato spet pade. Zaradi nizkega krvnega sladkorja (hipoglikemije) lahko nastopi slabost, lakota, hitri srčni utrip.

Znake blažimo tako, da se držimo dietnih navodil.
Default avatar

neja

Hvala za vaš odgovor in obširne informacije.

Takole je pisalo na tetinem izvidu:

- tubulni invazivni razuljeseni adenokarcinom želodca, delno mucinozni, raste v povrhnjem delu sluznice

- sum na maligno neoplazmo intestinalni tip želodčne srednje tretjine

- indikacija: totalna gastrektomija

Zelo bi vam bila hvaležna, če bi mi glede na navedene podatke dali natančnejši odgovor.
Default avatar

Irena

Rak želodca

Raku želodca pravimo tudi gastrični rak. Sedaj je znano, da igra vlogo v njegovem nastanku tudi okužba z bakterijo Helicobacter pylori (beri: helikobakter pilori), vendar ne pri vseh primerih raka želodca. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bakterija vpletena v nastanek 40-60 odstotkov rakov želodca. Poleg okužbe s to bakterijo so strokovnjaki prepoznali tudi druge vzroke, ki zvečajo tveganje za to boleznijo: kajeje, uživanje slane hrane, uživanje hrane, ki ne vsebuje dovoj svežega sadja in zelenjave.

Če pogledamo celice raka želodca pod mikroskopom, prepoznamo različne tipe: adenokarcinom – histološko intestinalni tip, adenokarcinom – histološko difuzni tip in gastrični maltom (limfom), poleg teh pa še gastrične karcionide in stromalne tumorje.

Na kratko je adenokarcinom pogost tip raka, ki se ga prepozna po tem, da celice začnejo rasti nenadzorovano, pri tem pa oblikujejo tubularne (žlezne) strukture. Adenokarcinom želodca predstavlja 90-95 odstotkov rakov želodca.

Ko je postavljena diagnoza raka, žal zdravljenje okužbe z bakterijo H. pylori ne pripomore k zdravljenju raka. Bolniki potrebujejo nadaljno obravnavo, vključno z operacijo, pri katerih se odstrani želodec.

Intestinalni tip adenokarcinoma je dobro diferenciran, difuzni pa slabo. Nastaneta po različnih poteh. Intestinalni je močno povezan z okužbo s H. pylori ter običajno nastane po dlje trajajočem kroničnem gastritisu, želodčni atrofiji (oslabelosti in zmanjšanju celic) ali po metaplaziji tankega črevesa.

Slabo diferencirani adenokarcinomi pa navadno s temi spremembami niso povezani. Kažejo se z difuzno zadebelitvijo želodčne stene (linitis plastica). Intestinalni adenokarcinomi imajo boljšo napoved kot difuzni, saj se je večina slednjih v času odkritja že razširila preko meja želodca.

Gastrični maltomi so jasno povezani z okužbo s H. pylori. Pripadajo skupini rakov, imenovanih limfomi. Primer posebne vrste limfoma je Hodgkinova bolezen. Gastrični maltomi so zelo redki, zanimivo pri tem zelo počasi rastočem tumorju pa je dejstvo, da lahko maltom popolnoma izgine, če pozdravimo okužbo s H. pylori. Izginotje tumorja se lahko pojavi, ne da bi bilo potrebno še kakšno drugo zdravljenje kot npr. kemoterapija. Slednja pa se še vedno predpiše v primeru, da se želi doseči boljši dolgoročni učinek in ozdravitev.

V razvitih deželah je okužba s H. pylori redkejša in se pojavi kasneje v življenju. Okužba v drugih delih sveta, npr. na Kitajskem in v Južni Ameriki pa je pogosta in se pojavi v zgodnjem otroštvu. Zdi se verjetno, da okužba v zgodnjem otroštvu poveča tveganje osebe, da bo zbolela za rakom želodca. Glede na to, da je v deželah v razvoju okužba tako pogosta, razvijajo tudi cepivo, ki bi naj zmanjšalo razširjenost te bakterije. V razvitih deželah je pojav raka želodca nekoliko upadel, kar pripisujejo zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju okužb s Helicobacter pylori, hkrati z zmanjšanim uživanjem zelo slane in prekajene hrane. Drugi dejavniki tveganja za raka želodca vključujejo kajenje, zlorabo alkohola in jemanje nitrozamina. Tudi benigni adenomi, ki so želodčna različica adenomov danke in debelega črevesa, so povezani s tveganjem za maligno spremembo.

Kot je to pri drugih rakih, je stadij bolezni najpomembnejši pri napovedi.
Želodčni karcinom v zgodnjih tumorskih stadijih praviloma povzroča le blage motnje ali pa sploh nobenih. Zato jih odkrijemo razmeroma pozno, ko je bolezen že napredovala ali so se pojavili zasevki. Ko tumor raste, se lahko pojavi neznačilen nelagoden občutek v zgornjem delu trebuha, napihnjenost ali pa tudi trajna bolečina. Pojavi se lahko tudi hujšanje, slabost in bruhanje, redkejše so težave s požiranjem.

Za potrditev diagnoze sta običajno potrebni endoskopija in biopsija. Včasih je potrebno odvzeti več biopsijskih vzorcev. S CT slikanjem lahko prikažemo obsežnost prvotnega tumorja ter prisotnost zasevkov v bezgavkah ali oddaljenih metastaz.

Zanesljivih tumorskih markerjev (označevalcev), ki bi opozarjali na zgodnji razvoj bolezni, ne poznamo. Napoved je tudi odvisna od popolne kirurške odstranitve (resekcije) – če je ta seveda mogoča.
Default avatar

Suzanna

Prosim da mi odgovorite ce je zares edina resitev za diagnozo mojega oceta odstranitev celega zelodca i kako se odvija postoperativni proces glede da ima 70let.
Hvala in Lep pozdrav

D: Adenocarcinoma invasivum ventriculi INTESTINALNI tip M81403 C169
Default avatar

andrej 2000

ali ima kdo po kemoterapiji z XSELODO po odstranitvi želodca probleme z prebavo, vnetjem črevesja in izgubo kilogramov - kje se da o teh zapletih zvedeti več?

hvala
Andrej
Default avatar

mihael

Pozdravljeni!

Očetu (65) je napisana diagnoza ,,slabo diferencirani adenokarcinom s posameznimi pečatnicami,, na želodcu. Zdravnik mu je rekel, da ga bodo najprej obsevali in potem videli kaj naprej. Zanima me če je to normalno ali se da iz tega postopka izvedeti kaj se res dogaja z očetom. A GA NE BI MORALI NAJPREJ OPERIRATI?
NAJLEPŠA HVALA ZA VAŠ ODGOVOR!
Miha
Default avatar

egona

Pozdravljeni!
Tudi moja mami (62) ima raka na želodcu. Drugi teden gre na operacijo.
Ker se prvič srečujem z rakom, sem že cel teden po cele dneve in noči na internetu in iščem različne informacije...
Zadnji izvid, ki ga je prinesla od kirurga pravi: "Glede na CT sliko možno da gre za limfom." Pa sem spet na začetku...
Saj razumem, da moram počakati, na točne izvide in na točno diagnozo (čeprav na izvidu že piše ca ventriculi), ampak kaj ko želim biti pripravljena in je to čakanje tako mučno..

LP
Default avatar

Kristina Modic

Egona, verjamem, da te ne more nihče ustaviti pri raziskovanju, ampak dokler nimate končne diagnoze, te pretirano brskanje po spletu lahko le dodatno prestraši. Karcinom na želodcu ali limfom na želodcu se razlikujeta in tudi zdravljenje ni enako, zato je res smiselno, da počakate na rezultate preiskav.

Kakor koli že, ni za obupati. Pogumno naprej!

Pozdrav,
Default avatar

Mitjakirbiš12

Babica (80let) je pred kratkim zbolela za rakom na želodcu. bila je pred 3 meseci v bolnici na pregledu, zdravniki so rekli da ni nič resnega in jo poslali domov, pred 1 mescem pa ji je spet postalo zelo slabo, začela je bruhati in odpeljali smo jo v bolnišnico. Odšla je na sliknje želodca, nevem kaj vse in ugotovili so da ima raka na želodcu, dejali so da je nima smisla operirat saj je gospa že prestara in da je ta poseg zelo nevaren že za mlajše oz. da je rizičen. Babica danes, po 1 mescu so zdravniki dejali da jo lahko vzamemo domov, da bo itak umrla, dali so nam neke obliže, zdravila. Pa me zanima, a res nebi mogli prej ugotovit da ima raka, ne pa zdaj ko se je že vse razširlo? ali je bla to malomarnost zdravnikov ? Žal nerazumem.. :(
Default avatar

AnZero

Star sem 22 let, kmalu sem sit po obroku imam tudi napihnjen trebuh po obroku.

Kaj priporočate?

Moderatorji

Kristina Modic , izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L
Kristina Modic