Med.Over.Net

Vzgoja otrok in družine

Odgovarjajo: prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije

Potrebe otrok in staršev. O privzgajanju navad, kvalitetni igri, socialnih odnosih, temperamentih in še kaj.

prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije

Zavod Pogled

Andreja V. Brenčič je specialistka zakonske in družinske terapije, ima 20 let izkušenj pedagoškega dela v šoli, več kot 20 let vodenja skupin za vadbo joge, sproščanja in meditacijo tako za odrasle kot tudi otroke in od leta 2010 izvaja terapije v Družinskem in terapevtskem centru Pogled. Vodi različne terapevtske skupine, delavnice, predava po šolah in ustanovah. Je urednica in sourednica knjig: Celostni razvoj otroških možganov: 12 revolucionarnih metod, s katerimi spodbujamo razvoj otroških možganov, Vihar v glavi: moč najstniških možganov: [vodnik po mladostnikovi duševnosti od 12. do 24. leta] in Vzgoja brez drame: celostni razvoj otroških možganov: umirimo kaos in spodbudimo duševni razvoj otroka.

Izbruhi jeze

Default avatar

zvoneček

Pozdravljeni!

Najprej bom pojasnila celotno situacijo, ker mislim da morda tu tiči razlog za njene izbruhe jeze in joka ali pa morda tudi ne. Pred 4 meseci smo se preselili na svoje, prej smo živeli skupaj z moževo družino. Deklica v bližini starih staršev obiskuje vrtec in kar pogosto jo pride tudi iskat v vrtec, ker midva z mozem zaradi službenih obveznosti ne moreva pred 5 uro po njo. Potem jo prevzame nekdo od naju in gremo domov. V tem času je tudi zamenjala skupino v vrtcu, zaradi premikov v skupini, kar je bilo zelo naporno zanjo in za nas, saj se je ze zjutraj "drla k zerjav", ker je hotela v staro skupino. No sedaj se je s tem sprijaznila, ampak "drzi" se pa se vedno ko gre v novo skupino. V tem času 4 mesecev smo ji ukinili tudi flaško, ker je imela tezave z mlečnimi proizvodi. In sedaj po vsem tem so prišli izbruhi jeze. Do sedaj se je zelo rada kopala, zadnjih 14 dni pa ne pusti umiti ne rok, ne zob, kaj šele kopati. Morava jo na silo na hitro stuširati, da se malo osvezi pa še to vsake 4 dni. Ona se pa dere in dere kot da jo iz kože dajemo, na koncu pa bruha in ko izbruha pride k sebi in se umiri. Pa ni problem samo kopanje, če ji npr. ne pustim drzati škarjic ker so zanjo nevarne, ali da ji jo preoblečemo v pizamo se ponovi ista zgodba, jok in bruhanje. Z mozem se v teh situacijah ne dereva nanjo ali jo kregava, ampak jo poskušava pomiriti (npr. kopanje je super, mami se kopa, ati se kopa ipd.) in ji dopovedujeva da jo imava rada da je ona naša mala pupa ipd, ampak zal ne deluje. Ker so to za nas tri zelo mučne situacije, ki nas popolnoma izčrpajo, pa še bojiva se da ne ostane taka tudi v prihodnjosti, vas prosiva za pomoč, da nam pomagate s svojimi nasveti.

Lepo pozdravljeni.
Default avatar

DragicaK

Spoštovani!

Žal ste pozabili napisati starost deklice, kar je zelo pomemben podatek in vas prosim zanj.


pozdravček
Dragica
***********************
Vrtec Pod Gradom
Praprotnikova ul.2
1000 Ljubljana
tel.:01-2412-600
fax.:01-2412-611
<mailto:[email protected]>
<http://www.vrtec-podgradom.org>
Default avatar

krickrac

Kot je rekla gospa Dragica, je res pomemben podatek starost, zdi pa se mi po podatkih, ki jih navajate (ukinili ste flaško, ne dovolite škarij,..) da mora biti stara med 1 in 2. letom.
Sama imam hčerko v tem obdobju in njeno kljubovanje in uveljavljanje svoje volje je tudi močno, le da ne pride do bruhanja.
Spomnila pa sem se misli, ki smo jo danes na delavnici za starše obravnavali, pa bo tudi vam mogoče v pomoč. Pravi pa takole:

Pri odraščanju otroci potrebujejo svoj okvir, kakor ga potrebuje vsaka slika. Če je okvir prevelik, se v njem izgubijo (otroci brez omejitev), če je premajhen, pa se stalno zaletavajo vanj (otrok, ki ima preozko postavljene meje, tako da ne more več sam nadzorovati svojega življenja).

Da malo razložim. Predavateljica je rekla, da je trma močna pri otroku, ki ima občutek, da odrasli nadzorujemo namesto njega njegovo življenje. Vloga staršev naj bo v tem, da postavijo smiselne meje, znotraj tega okvira pa naj ima otrok dovolj maneverskega prostora, da lahko prosto deluje.

Kot so strokovnjakinje že velikokrat povedale, ni dobro za otroka, da pride v njegovem življenju v kratkem obdobju do nekaj različnih sprememb, ki so zanj mogoče zelo pomembne. Pri vaši deklici so bile to nedvomno selitev, menjava skupine v vrtcu in ukinitev flaške. Verjetno ima zato toliko več razlogov, da se počuti izgubljena in je upor po mojem kar povezan z izgubo kontrole nad dogajanjem. Tudi v razmerah brez teh sprememb bi bila verjetno trmasta, ker je to faza v kateri dobiva občutek o lastni identiteti, ampak bi bila trma verjetno bolj blaga in manj pogosta.

Oborožite se z dobro voljo in skušajte razumeti, kaj se v mali glavici dogaja, bodite pa trdni v postavljanju mej in dosledni. Če sem uganila starost, potem je premajhna za prevelike razlage, s katerimi se tudi vi izčrpate. Dopovedovanja pa tudi pri starejših ne pomagajo.

Lp.
Default avatar

oblacek

Nasa puncka se je rodila v Postojni, zivela v Ljubljani do 15 m, nato smo se preselili 150 km stran od starih starsev zaradi boljse sluzbe. Po enem mesecu je zacela obiskovati jasli. Je bila edina, ki ni jokala. Mama bila ponosna:)
Toda, cez 3 mesece je prislo vse za njo. Zbolela je, bila nezadovoljna in tecna. Pa smo preziveli. Bila sem z njo par dni doma, popolnoma njej na razpolago. Po 6 mesecih smo jo prestavili v drug vrtec, poleg nasega doma, v novo skupino in spet je bilo vse ok. A cez 2 meseca spet napad tesnobe in tecnobe. Iz prejsnjega vrtca je bila navajena jutranjih objemov in lubckanja iz strani vzgojiteljice. Tega v novem vrtcu ni :(
Trajalo je nekako 1 mesec. Hvala Bogu, da stari starsi pridejo veckrat k nam. No ja, 2 x na mesec. Jih pa puncka poklice po telefonu pa ceblja, kako se je znebila plenic, da vsak dan jedo v vrtcu "uhico spet", da mami ne pusti gledat risank 2 uri na dan itd...
Ma, tamala uziva. Midva pa se bolj.
Default avatar

zvoneček

Dve leti.
Default avatar

DragicaK

Spoštovani!

Tudi jaz mislim, da ste v glavnem že sami ugotovili vzroke težav pri deklici. V relativno kratkem času se je zgodilo res veliko sprememb, dveletniki pa so pravzaprav še majhni otroci z komaj osvojenim ritmom.
Mislim, da je nekako izgubila občutek varnosti in predvidljivosti. Kar se tiče stekleničke; če je bila to tudi njena ninica, bi jo morda lahko še obdržali, da bi jo uporabila za pitje čaja. Če se je že odvadila, jo kar pustite.

Mogoče bi bila kakšna možnost, da bi deklico za kakšen dan obdržala babica doma, v že znanem okolju. Vem, da je hudo, ker ne morete prej ponjo, da bi lahko imeli več časa za privajanje na nove stvari v vašem življenju. Zato ji poskusite posvetiti čim več časa med vikendom. Da se bo spet počitila bolj varno, občutila domačnost, poskusite ji dati kakšno ninico za tolažbo, če je nima.

Povprašajte tudi v vrtcu ali je njeno vedenje podobno oz. kako ravnajo v takih situacijah.

Razmišljam tudi o tem, ko ste napisali, da je imela težave z mlečnimi proizvodi. Gre za kakšno alergijo? Včasih se tudi zaradi tega lahko pojavi kakšen nemir.

Poskusite biti čim več z deklico, namenjajte ji dovolj pozornosti in poskusite čim bolj mirno reševati, verjamem, zelo mučne situacije.

Pišite še!
pozdravček
Dragica
***********************
Vrtec Pod Gradom
Praprotnikova ul.2
1000 Ljubljana
tel.:01-2412-600
fax.:01-2412-611
<mailto:[email protected]>
<http://www.vrtec-podgradom.org>

Moderatorji

prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije
Zavod Pogled