Mogoče tale forum ni ravno pravi naslov, pa vendarle se obračam na vas. Namreč, imam hčerko ( in dva fanta ) staro 5 let, ki ponoči še vedno moči posteljo. Podnevi je suha že od tretjega leta naprej, ponoči pa sploh še nikoli ni bila suha. Drugače je izredno samozavestna, mislim, da kakšnih travm nima, v odnosu do bratcev nima nobenih težav. Fanta sta bila suha ponoči in podnevi od tretjega leta starosti naprej. Smo že govorili tudi s psihologinjo, ki nam je dala določena navodila, po katerih se tudi ravnamo, vendar brez bistvenih rezultatov.
Hčerka po 6.uri zvečer ne je in ne pije več, spat gre okrog pol 9 ure zvečer, takrat gre sama na stranišče, jaz jo dam ponovno na stranišče predno grem jaz spat ( tam okrog pol 11 do 11 ure zvečer ), potem jo ponoči še kdaj zbudimo in pa zjutraj ob 6 uri ko vstanemo. Problem je namreč v tem, da se pogosto zgodi, da je ob pol 11, ko jo hočem dati na stranišče že mokra ( torej vmes nista minili niti dve uri ) ali pa jo dam na stranišče ob 11 uri, pa se zbudim okrog 1 ure ponoči, jo potipam in je mokra. Ne razumem prav dobro, od kje tolika količina urina, saj ne pije zvečer, polula pa se včasih tudi 3x na noč. Problem je tudi v temu, da če se polula se niti ne zbudi, da bi čutila, da je mokra. Enostavno spi naprej ( verjetno bi bilo tako do zjutraj, če je ne bi preoblačili ) Res ne vem, ali tako trdno spi, ali res nima še razvite povezave z možgani in mehurjem, ali pa je kakšen organski vzrok. Rečeno nam je bilo da naj nekako počakamo tja do 6 ali 6,5 let in naj bomo maksimalno potrpežljivi. Moram reči, da je nikoli zaradi tega ne kregamo ali kako drugače damo vedeti, da nam ni prav ker je mokra, istočasno je tudi ne nagrajujemo oziroma podkupujemo s sladkarijami ali drugimi stvarmi, ker mislimo, da pri temu ni sama kriva. Mogoče ima še kdo podobno izkušnjo, mogoče prav vi, ki delate v vrtcu, in vsakega nasveta bi bila zelo vesela, saj se vrtimo v začaranem krogu. Hvala za odgovor in lepo pozdravljeni.

Glede vaših ugotovitev in vseh prizadevanj, da rešite problem močenja postelje vaše hčerke, vam svetujemo, da obiščete otrokovega pediatra, ki bo lahko deklico temeljito pregledal, ter tako potrdil ali izključil možnost bolezni sečil.
Meta, Maja, Metka

Spoštovani!

Če ste skupaj s psihologinjo ugotovili, da deklica nima nobenih npr.: stisk, težavic itd., je tudi moje mnenje, naj deklico pregleda zdravnik.

Ne vem zakaj bi bilo potrebno čakati do šestega leta. Do takrat je pa res velika možnost, da si bo deklica zaradi močenja postelje, nakopala še druge težave.

Morda bi vseeno vztrajali pri dekličenem pediatru za napotnico za specialista.

pozdravček
Dragica

Pozdravljena ,

Imam tri otroke . Prva deklica (sedaj ima 11 let) je tudi dolgo močila posteljo. Ne prav vsako noč, pač pa je imela obdobja , ko je bila postelja suha , potem pa spet teden, ko je bila mokra skoraj vsak san. Tam nekje pri petih do šestih let pa je to minilo . To da jo dajete vi na stranišče , ni rešitev, ker mora deklica priti do tega , da se bo zbudila sama. (tudi jaz sem jo dajala ) . Neka mama mi je svetovala, naj otrok zvečer ne pije mleka ali kakava, ker da to dvigne sladkor in potem otrok spi tako močno in se ne zbudi. Ne vem, ali pomaga. Kako pa otrok lula čez dan ?
To da je ne kregate , je zelo prav. In tudi, ko perte posteljnino, ji ne dajte vedeti, da vam je to odveč . Radi jo imejte in se z njo ukvarjajte in jo cartajte . Otroci hitro odrastejo in potem nam je žal, da jim nismo dali več.

Lepe praznike

Meta

Spoštovana Marija!

Tudi sama bi tako natančno opisala sinovo močenje postelje. Bodite pa naprej še zalo potrpežljivi. Sin je prenehal stalno močiti posteljo okoli9 leta. Po 8 letu je bil hospitaliziran in je dobil hormonske kapljice, ki vplivajo na hipofizo. Svetuje se tudi po malem vsak dan fizočne aktivnost, nič tekočin po 6 uri zvečer, niti hrane ne. Samo če je bil žejen zaradi igranja nogometa smo mu dovolili piti, ker mislim, da je več škode, če je otrok dehidriran.

Bil je edini otrok pri pediatru, ki ima cca 1100 pacientov, ki je imel predpisane kapljice. Pediatrinja mi jih je predpisala šele na predlog specialista.
Danes pri 12je še vedno moker tedaj, ko je prehlajen.

Moram povedati, da praktično nič ni pomagalo, da bi se močenje prenehalo, bilo ni nobene vidne telesne “napake”.
Močenje postelje v otroški dobi in večkrat dnevno obiskovanje stranišča v odrasli dobi,pa je pri takem človeku,po pogovoru z več sorodniki običajna stvar.

Resnično vam želim še precej potrpljenja, glede na starost vaše deklice.

Lepo pozdravljeni, Ana

Draga Marija, imeli smo popolnoma isto situacijo. Vsako noč je bila postelja mokra . So bila obdobja, ko sem ji spet dala pleničko, ker sem obupala zaradi toliko pranja, pa spet brez, a ni bilo razlike. Tudi mi smo bili maksimalno potrpežljivi, nismo je kregali. In tudi ona je bila zelo vedra, samozavestna deklica, mogoče malce razvajena.
Sprememba se je zgodila, ko je imela pet let in malo čez in smo šli na morje v apartma naših prijateljev. Pred odhodom smo se z njo resno pogovorili in sicer smo ji rekli, da ne bi bilo dobro, če bi polulala njihove postelje, saj bodo zaradi tega jezni na nas in nas ne bodo nikoli več povabili. In to je učinkovalo! Niti enkrat se ni polulala!
Ko smo se vrnili odmov, je bilo enako tudi doma, bila je suha in sicer brez izjem. Kot da se je odločila, da je s tem zaključila.

Zdaj je že odrasla in nedavno sva se pogovarjali o tem. Povedala mi je, da je zavestno lulala, saj se je zbudila, a se ji ni ljubilo (!) iti na stranišče, pa še všeč ji je bilo, ko sem ponoči hodila k njej in jo preoblačila v svežo pižamco. Da te kap! Torej bi malo bolj ostra beseda morda zalegla?

Želim vam, da tudi vi kmalu zaključite to epizodo.

Spoštovani k svojemu odgovoru bi še nekaj dodala.

Sin se ni nikoli zbudil ponoči, ko je bil moker. Včasih se je po madežih videlo, da se je vsaj dvakrat pomočil, a naju z možem nikoli ni poklical, ker izredno trdo spi.

Po 6 letu starosti smo ga nehali prebujati ponoči in peljati na stranišče, ker sama nisem dovolj močna, da bi otroka, ki spi lepo zvlekla s postelje in ga lepo položila nazaj. Imel ja cca 25 kg in se resnično ni nikoli zbudil.

Otrok si je močno želel, da bi bila postelja suha.

Ko sva se pogovarjala o njegovi največji hibi pri starosti 10 let je edino svojo hibo videl v močenju postelje.
(V šoli so se pogovarjali, da ima vsakdo kakšno hibo. Pa ima sin še eno bolj motečo, a v pogovoru na to sploh ni pomislil.)

Hči, tri leta mlajša od svojega brata pa se je 2 krat pomočila v posteljo, ko smo ji pri cca 3,5 letih tudi ponoči odvzeli plenico. Nekajkrat je ponoči sama vstala in ker ni našla stranišča se je pomočila kjekoli, le v posteljo nikoli.

Sama sem tudi do svojega 7 leta močila posteljo in vem kako je hudo, ko spiš na mokrem, zato sem tudi razumela sinove stiske. Kdor ni imel s tem težav, si pač ne more predstavlati vseh težav, strahov ki zajamejo otroka, pa si ne more nič pomagati.

Zadnjič sem brala knjigo Thomasa Bertranda:Otrok in me je njegov opis mokrenja zopet vrnil nazaj v otroštvo. Priporočam.

Želim vsem skupaj lep dan,
Ana

Hvala lepa vsem za odgovore. Mislim, da mi sedaj malo lažje, saj vidim, da nismo v manjšini s takim problemom. Tudi omenjeno knjigo si bom izposodila v knjižnici. Še enkrat hvala lepa in vsem skupaj srečno in bolj prijazno leto 2005.
Marija

Moja hči je močila občasno posteljo še pri sedmih letih starosti, predvsem po “psihično napornih” dnevih. Po tem letu moči vedno manj. Če je prespala v okviru šole sem ji napakirala dodatno pižamo in posteljnino.Učiteljica pa je rekla, da ima še veliko otrok s tem težave. Sodelavkini hčeri pa je zelo pomagala akupunktura!
mama 3

Hči je še pri 12-ih letih močila posteljo. Zaradi alergij smo jo peljali na zdravljenje z bioresonančni terapijo, na naše presenečenje pa so ji poleg alergij odpravili tudi to težavo.
Pregledi na kliniki niso pokazali nobenih posebnosti, posteljo pa je kljub temu močila skoraj vsak dan.

> Zdaj je že odrasla in nedavno sva se pogovarjali o tem.
> Povedala mi je, da je zavestno lulala, saj se je zbudila, a se
> ji ni ljubilo (!) iti na stranišče, pa še všeč ji je bilo, ko
> sem ponoči hodila k njej in jo preoblačila v svežo pižamco. Da
> te kap! Torej bi malo bolj ostra beseda morda zalegla?

Ne morem verjeti, da lahko napišete kaj takega. Da tako narobe razumete kar vam je povedala odrasla hčerka.

Rekla je: všeč ji je bilo, ko ste hodili k njej in jo preoblačili …

Vi zaključite: verjetno bi jo bilo potrebno bolj trdo prijeti …

Kar sem sam imel podobne probleme, menim da se motite.

Kaj pa če vam hčerka ni povedala vsega ? Kaj pa če hčerka ne more prizadeti mamice, ki se je morala mučiti in prati njeno mokro perilo. Ob pogovoru vam je nakazala bistvo problema. Mogoče pa je bil to njen edini način, da dobi vašo pozornost.

Seveda boste takoj rekli, da ste se trudili in da moje napletanje ne drži. Pa je to res ? A ste res znali ?

V tej debati govorijo le mamice. Nima smisla spraševati otrokov, ker otrok rabi zelo dolgo, da je recimo sposoben obtožiti starše za čustveno zlorabo, ki je nakaj tako neoprijemljivega, da ga ni sodišča, ki bi jo bilo sposobno dokazati. Vsi bodo v en glas odgovorili, da je vse v redu.

Tako ni za pričakovati, da bi se oglasil otrok, ki bi rekel da živi recimo v čustveno otopeli družini in da se zato emocionalno ne razvije do te mere, da bi bil sposoben zadržati vodo.

Sam sem imel podobne probleme. V nobenem primeru ne bi hotel obtožiti svojih staršev, saj vem da sta naredila vse kar sta zmogla. Vendar ostaja dejstvo. To ni bilo normalno. In imelo je svoj vzrok ….

Vaša hčerka vam je narahlo namignila, kaj je rabila. Vi niste razumeli. Če jo boste vprašali, bo seveda zanikala, saj vam je že davno oprostila.

Vendar gre v tem primeru za vas, ne za njo. Vi ste tisti, ki se še niste sprijaznili s tem, kar se je res zgodilo. Vas to nekje globoko še vedno žre in ko se bosta o tem res sproščeno pogovorili vam bo lažje. Nazadje sta v zadnjem pogovoru le opravičevali vaše ravnanje.

Takrat niste mogli drugače.

Spoštovani Iztok, glede na to, da ste se podpisali pod moj post enostavno ne vem, komu odgovarjate. Mislim, da meni sigurno ne, kajti jaz sem tista, ki sem postavila vprašanje in enostavno ne vidim smisla vašega odgovora. Morate biti bolj natančen in povedati, komu odgovarjate. Jaz se namreč v vašem postu ne vidim.

Lepo pozdravljeni.

Marija