Poročno darilo
Tudi jaz potrebujem vaš nasvet. Kolegica, s katero se vidiva parkrat na leto, naju je s fantom povabila na poroko. Povedala sva jima da prideva in ju vprašala če imata kje odprto knjigo z željami za darila, oz. kaj si želita, pa pravita, da sta vsem povedala, da bi najraje denar. Po eni strani ju razumem, denar potrebujeta, pa tudi bolj smiselno je da dobita denar kot nekaj enakih oz. neuporabnih daril. Po drugi strani pa je tudi lepo, da dobiš darilo, ki te vedno spominja na ta lep dogodek.
Nimam pojma kakšna je primerna vsota denarja za poročno darilo? Verjetno je odvisno od vsakega posameznika koliko lahko da?!
Prosim vas, da mi poveste vaše izkušnje oz. vaše mnenje o tem kaj dati za poročno darilo in če bi se odločili za denar – koliko?
Hvala vsem in lep pozdrav!
Tudi midva z možem sva za najino poroko izrazila željo po denarju – le da sva midva povabila samo družino in je bilo to lažje Sem pa dobila od očeta denar tako lepo zapakiran, da tega darila res ne bom pozabila. Namreč, denar, kolikor ga bosta pač namenila za to, razmenjajta v različne valute in čim manjše bankovce. Vse skupaj zrolajta v tulce – vsak bankovec posebej, in te tulce naj v cvetličarni (lahko pa tudi sama, če imaš smisel) aranžirajo v šopek. Moj je bil v bistvu zelo preprost – ena zelo razvejana veja z dolgimi trnji in bankovci so bili kot cvetki. Vse skupaj lepo zavito in z veliko mašno in prav lepo in zanimivo zgleda.
Tudi če denarja ne bo veliko, bo darilo bogato!
LP!
Vesna
Ko se je poročila hči, smo ravno tako zbirali denar za “jogije”. Ker je bil znesek prevelik za enega, je tako del žlahte zbral denar, del pa je dal darila.
Koliko dati je predvsem pomembno od tvoje denarnice.
Če se boš odločila za darilo naj bo to slika, kakšen kristal, nekaj kar bo primerno tvoji denarnici in bo ostalo za spomin in se na stvari ne bo nabiral prah in ne bo za vsakdanjo uporabo.
lp
Ojla,
ko sem jaz prvič slišala za tak običaj (nekje je menda to standardno), me je tud mal pretreslo, vendar po svoje je OK. Po moje je najbolj da premisliš za koliko si ji mislila kupit darilo in ji daš tak znesek. Je pa čist drugače če kupiš nekaj izvirnega… Se pa močno strinjam Vesno, če se le da zavaij tako, da jih bo “kap”, tudi manjši znesek bo tako bolj v spominu ostal.
jaz sem se poročila septembra 2000. tudi midva sva izrazila željo po denarju, nekateri so dali samo denar, nekateri samo večje darilo, nekateri oboje.
Ta zadnja varianta je bila meni zelo všeč. zakaj? Ne samo kuverta pa evo 200 MARK, ampak še spominček!
Tako sva naprimer dobila kristalni okvir za poročno sliko, zraven pa enega porcelanastega konja in 200 DEM, pa v službi eno kristalno šalco za sadje, zraven kuverta pa 28 jurjev, ena žlahta je dala samo eno staro kuverto pa noter 200 DEM ali 20 jurjev, nihče ni dal več, edino šef od moža je dal (smo tudi sružinski prijatelji) cel komplet kristalnih kozarcev, v enem pa zvit bankovec za 500 DEM
Moj predlog! Kupi neko majhno darilo za približno 10 jurjev in priloži 20 jurjev ali 100 EURO!!!!!!!!!!!!!!
upam, da sem ti pomagala!!
lp
Pred dobrimi 14 dnevi sem bila tudi sama na bratovi poroki. Tudi onadva sta izrazila, da bi najraje denar. Podarila sem mu 80 čukov. Naredila sem pa naslednje: šla sem v cetralno banko na TR3 in rekla, da bi potrebovala kovance po 10 SIT. In res so mi dali za 80.000 kovancev po 10 sit. Bili so v vrečkah po 5.000. Te vrečke sem z navadno špago močno povezala skupaj in vse skupaj dala v žaklovinast žakelj (tist rjav, ki je navadno za krompir). Dobila sem ga v vrvarni v LJ. Nato sem ta žakelj spet močno zvezala skupaj, pripela zraven voščilnico in ne boš verjela, darilo je zažgalo 100 na uro. Ko zdaj premišljujem, bo bilo bolje, ko bi bila še malo bolj zlobna in bi denar iz tistih malih vrečk stresla ven, da bi se orng namučila, ko bi ga preštevala. Darilo je bilo težko natanko 50 kil.
ko sem se poročila, sem tudi jaz ugotovila, da nama so še najbolj prav prišla gotovinska darila. Dobila sva tudi nekaj aparatov – enega sploh ne bova nikoli uporabljala, ker takšne vrste hrane ne jeva.
No tako sva tudi midva na vseh porokah naprej podarjala gotovino. Mladoporočencema sigurno pride še najbolj prav. Znesek 20-25 000 sit. Pa kaka dobra ideja (otroški hranilnik z bankovci, plastičen otroški trezor, ali pa aranžma v cvetličarni…pa še kake ideje…..
Moje mnenje:
Za prijatelje lahko iz svojega proračuna namenim 20.000 SIT (zaslužim jih cca. 200.000).
To se lahko za poročno darilo v gotovini zdi malo, darilo pa lahko najdem lepo, izvirno, vanj “vložim del sebe” in mislim, da je to to. Čez nekaj let bo darilo še nekje, denarja pa nikjer. Sploh pa se nihče več ne bo spominjal tako bornega zneska!
Tudi meni se zdi izven sorodstva denar neprimerno darilo in tudi ni primerno, da to predlagajo.
Darilo je darilo in ni prav, da se ga porabi n.pr. za plačilo poročnih stroškov. To mora biti nekaj, kar je izbrano z namenom in željo razveseliti par in pokloniti nekaj za spomin.
Tudi če sta v finančni stiski, se na ta način ne rešujejo problemi.
Sama nikoli ne podarjam denarja, nikoli ga nisem dala svoji hčerki, vedno sem se potrudila in ji podarila nekaj, kar jo je razveselilo. Ker to šteje največ – trud, ki ga vložiš, da bi bil obdarjenec presenečen in vesel.
Pred časom sem doživela ob krstu malega nečaka pravi šok, ko je njegova mamica ( pa niso socialno ogroženi!) vsem sorodnikom razglasila, naj ne kupujejo ničesar za dojenčka, ker nič ne rabi ( ker vse že ima – kaj pa je to VSE? Kdo pa ima vse? Kaj ni fino dobiti nekaj, česar ne potrebuješ nujno, a je fino? ) Torej, vsem je naročila, naj kupijo plenice (!!!??). To je isto, kot da bi nekomu kupil WC papir. Plenice se pokakajo in vržejo v smeti. Je to darilo?
Nisem je poslušala, kupila sem mu stolček za hranjenje in baby GYM. To sem kupila njemu in ne njegovi mamici, da bi nekaj prihranila.
Tako je moje mnenje o darilih.
Lenja
oh Frucka, to je res dobra fora. Pri nas je pa ponavadi ženin plačal s kovanci šrango. S tem da je bil on še malo bolj zloben in je naročil še manjše (5SIT ) kovance in po 1 SIT. Drobiža je bilo za nekaj sodov (menda jim je plačal 120 000), pa menda mu na banki sploh niso hotli dat denarja, potem ko jim je povedal za kaj potrebuje, so pa tako hitro na kup nosili.
Ko sva se midva poročila, nisva izrazila nobene posebne želje, le to, da nama ne kupujejo gospodinjskih aparatov. Ravno sva si urejala stanovanje. Dobila sva nekaj daril in nekaj denarja. Seveda odvisno od posametnika, ampak meni ni bilo všeč darilo ktrstalnih kozarcev in zlatnina, ker lahko čisto lepo živim brez posebno brušene in izdelane steklovina na katero moram hudo paziti, da se mi ne razbija, zato jih sploh ne uporabljam, zlatnine pa sploh ne nosim. Prav mi je prišlo nekaj posteljnine, posod, likalnikin podobno. Dobila pa sva tri komplete krožnikov, ki nama sploh niso všeč, tako da nimam nič proti danarju, pa naj se zraven priloži čestitka ali neka malenkost.
Midva sva vsakemu, ki naju je vprašal – sama nisva nič rekla -povedala, da bova odšla na poročno potovanje in bi najraje videla, da prispevajo za potovanje. Pozanimala sva se pri Kompasu in ugotovila, da imajo darilne bone, tako da se lahko podari denar tudi namensko, kar sva tudi vsakemu povedala.
Potem so res skoraj vsi podarili denar, nekateri bolje aranžiranega (npr. zvitki tisočakov v škatlici polni riža, drobiž po 10 Sit, šparovec in v njem denar,..), drugi samo v kuverti,..
Povprečno je druzina ali par prijateljev prispeval 20.000 (leto 2000). Ogledala sva si lep del ZDA in verjamite, da poročnega darila ne bova nikoli pozabila – seveda pa sva ogromno prispevala za potovenje še sama.
Tičo
Draga Lenja!
Po eni strani se strinjam s tabo. Če pa na zadevo človek pogleda malo bolj praktično, plenice niso slaba izbira. To govorim iz svojih izkušenj.
Ko so k nam prihajali na obisk prijatelji in sorodniki pozdravit našega novorojenčka, so v glavnem prinašali kaj za oblečt. Dobila sva nekaj uporabnih stvari, pa tudi popolnoma neuporabnih: zimski pajacek (“smučarski”), ki mu bo prav v mesecih junij, julij, avgust. Pa nekaj plišastih pajackov, volnenih pletenih jopic in kapic, ki mu bodo ravno tako prav v poletnih mesecih. Pa en kup nogavičk, ki mu sploh ne stojijo gor, ker vse zbrca dol.
Teta pa mi je prinesla paket Pampersic. Najprej sem malo čudno pogledala, potem pa ugotovila, da je še najmanj zgrešila.
Kadar pride tašča na obisk, vedno sprašuje, kaj naj malemu prinese. Najprej sem ji skromno rekla, da ni treba nič. Potem pa mi je nekajkrat zgrešila in prinesla zimske cunjce, ki mu bodo prav poleti. Zato sem jo prosila, naj odslej nosi (če že želi na vsak način kaj kupit) plenice ali pa robčke za rito brisat (cenejša varianta).
Glede kupovanja večjih stvari, kot so voziček, stolček za hranjenje, stajca ipd. pa mislim takole: pri kupovanju katerega koli artikla ima človek neko predstavo, idejo, kaj točno želi. Dobiti npr. stajco je super. A kaj naj naredim, če dobim tako z velikimi luknjami v mreži, po kateri bo mali splezal gor, na drugi strani pa cop na glavo. Stajca naj bi bila za večjo varnost – ne skakalnica za na glavo. Kaj naj s takim darilom, če se mi zdi, da mali v njej ni varen?
Naj tole ne izzveni, da nisem vesela daril, da sem nehvaležna. Vendar se včasih izkaže, da kljub dobremu namenu darovalca darila niso tako uporabna, kot se zdi na prvi pogled.
Pa lep pozdrav!
Jaz