Italijanske popačenke v naših narečjih
Nameravam se učiti italijanščino pa študiram koliko imam kaj italijanskih popačenk v naših narečjih. Nemških imamo ogromno, italijanskih pa ne ravno veliko pa bom vesela, če kaj napišete. Primorci, Notranjci imate tega verjetno kar dosti, mi Štajerci pa bolj malo.
Jaz se spomnim recimo:
bajta
porka madona 🙂
buša – je to it, izvor? (to je krava)
Pa pri hrani seveda:
pica, špageti, lazanja, makaroni
Pa Primorci vem, da uporabljate:
pomodori
panini – a je to kruh oz. tista štručka ali je to cel sendvič?
Vabljeni, da napišete pa če ste Primorci, Notranjci, za vsak slučaj napišite še pomen zraven, ker Štajerci, Gorenjci… smo bolj vajeni nemških popačenk :).
Mona : )
Ena ki je mene najbolj nasmelaja je tale:
V Italiji se reče , ko nekaj komaj čakaš denimo : “Non vedo l´ora.”, kar dobesedno pomeni “ne vidim ure”.
Ko sem kdaj to rekla (v tem smislu – Ne vidim ure da grem spat) so mi Ljubljančani odgovorili recimo : pol treh je : )
Potem imaš še CUKETE (bučke), ŠOLDI (denar)…..
nona-nono, bodante, bićerin, grapa, makina, kapot, brgeše, baladur, karjola, bale, brenta, budel, karega, kapunera, cokole, faral, fermenton, globin, lavanda, marangon, ombolo, korta, štramac, tripa, škalon, čao… in še tisoč drugih
(babica-dedek, gate, kozarček za žganje, tropinovec, avto, hlače, baladur, samokolnica, ‘jajca’, posoda za grozdje/pretakanje vina, zračnica, stol, kokošnjak, cokle, lanterna, koruza, krema za čevlje, sivka, mizar, svinjska ribica, dvorišče, vzmetnica, trebuh, lestev, živijo)
Je taka simpatična kletvica, ki se reče v okolici Ljubljane.
Sicer pa kastrola, žakelj, sobota, mi pade na pamet itd.
Drugače pa je Italijanščina lahek jezik za naučit. V Slovenščini imamo polno prevzetih besed, le malo je treba razmišljati. Oz. so besede verjetno prevzete iz Latinščine, samo sta si Latinščina in Italijanščina tako zelo podobni. Npr. meseci (v času rimskega kraljestva je imelo leto samo 10 mesecev) september (sedmi mesec – sette pomeni sedem), oktober (osmi mesec – otto pomeni osem), november (nove – devet), december (dieci – deset)….
Ime Janez je fonetična izgovorjava imena Iohannes po Latinsko (H ja se v Italijanščini ne izgovarja) ali Giovanni po Italijansko. Potem Slovenci dosti v besede vstavljamo črko V pa jo izgovarjamo kot U, kar mislim da je tudi značilnost Latinščine.
Skratka veliko veliko skupnega.