Ne razumem kako ljudje v tako revščino zaidejo
Gledam razne žalostne zgodbe, ljudje ki živijo v grozljivih stanovanjskih razmerah, pa si ne morejo pomagati.
Kako to? Smo ljudje tako različni? Namreč jaz vidim tisoč in eno možnost kako lahko zaslužiš. Imamo precej pod palcem, z možem sva vse sama ustvarila. Smo ljudje tako različni med seboj, ali razlika med delovnim in lenim človekom, kje je fora? Prosila bi da se ne posmehujete, da imam polno rit. Da sit lačnega ne razume. Ni fora v tem. Gledam razpadajoče hiše, pa nas kraški ovčar ima dvoprostorsko hišico z 10 cm izolacije, notri zavesice, da toploto zadrži. Sam mož jo je naredil. Pa ima naš pes lepšo hišico kot ti ljudje. . Ograjo prebarvaš lahko sam… Kaj je razlog takih razmer? Bolezen, depresija?
Domnevam, da si kot otrok živela lagodno življenje in tvoj mož tudi, zato taka vprašanja?
Zdaj pa si predstavljaj, da živiš kot otrok v familiji, kjer je nasilje, alkohol. Ne moreš se z drugimi vrstniki družit, ker si revna, oni pa zasmehujejo revne. Niti si ne moreš privoščiti športnega dne tako kot sošolci, ker je recimo to smučanje in je predrago. Pa, ko je šola v naravi, tudi ne moreš it, ker je predrago. Pa si želiš it v kino s sošolci pa ne gre, ker nimaš denarja za vstopnico. Pa želiš na maturantski izlet pa spet ne gre, ker nimaš denarja. Aja vmes pa se ti še posmehujejo, ker so slučajno zvedeli, da doma nimate kopalnice pa, da je WC zunaj na štrbunk. Pa, da imaš samo rabljena oblačila.
No potem, če imaš srečo, da imaš ok ocene, greš na faks, kjer tudi nimaš možnosti se družit z ostalimi, ko gredo v kino, na potovanja, ker ni denarja. V glavnem socialna mreža je adijo pamet.
Ko končaš šolanje, nimaš vez, službo težko dobiš, opravljaš dela, kjer je dovolj samo OŠ, samo, da preživiš. Ko vendarle dobiš službo, ker pač nimaš nekih vez, je to neka bedna služba, kjer ti dopovedujejo,d a bodi srečna, da imaš službo.
Še naprej ali ti je mogoče vendarle kapnilo? Namreč glede na vprašanja je očitno, da si kot otrok imela polno rit vsega in se zato sedaj preseravaš.
Če bi začela svojo življenjsko pot tako kot je tale moj opis in je resalnost marsikoga, se ne bi napihovala kako uspešna si in kako so drugi revni tebi pa nič jasno zakaj.
Domnevam, da si kot otrok živela lagodno življenje in tvoj mož tudi, zato taka vprašanja?
Zdaj pa si predstavljaj, da živiš kot otrok v familiji, kjer je nasilje, alkohol. Ne moreš se z drugimi vrstniki družit, ker si revna, oni pa zasmehujejo revne. Niti si ne moreš privoščiti športnega dne tako kot sošolci, ker je recimo to smučanje in je predrago. Pa, ko je šola v naravi, tudi ne moreš it, ker je predrago. Pa si želiš it v kino s sošolci pa ne gre, ker nimaš denarja za vstopnico. Pa želiš na maturantski izlet pa spet ne gre, ker nimaš denarja. Aja vmes pa se ti še posmehujejo, ker so slučajno zvedeli, da doma nimate kopalnice pa, da je WC zunaj na štrbunk. Pa, da imaš samo rabljena oblačila.
No potem, če imaš srečo, da imaš ok ocene, greš na faks, kjer tudi nimaš možnosti se družit z ostalimi, ko gredo v kino, na potovanja, ker ni denarja. V glavnem socialna mreža je adijo pamet.
Ko končaš šolanje, nimaš vez, službo težko dobiš, opravljaš dela, kjer je dovolj samo OŠ, samo, da preživiš. Ko vendarle dobiš službo, ker pač nimaš nekih vez, je to neka bedna služba, kjer ti dopovedujejo,d a bodi srečna, da imaš službo.
Še naprej ali ti je mogoče vendarle kapnilo? Namreč glede na vprašanja je očitno, da si kot otrok imela polno rit vsega in se zato sedaj preseravaš.
Če bi začela svojo življenjsko pot tako kot je tale moj opis in je resalnost marsikoga, se ne bi napihovala kako uspešna si in kako so drugi revni tebi pa nič jasno zakaj.
[/quote]
Bravo
Domnevam, da si kot otrok živela lagodno življenje in tvoj mož tudi, zato taka vprašanja?
Zdaj pa si predstavljaj, da živiš kot otrok v familiji, kjer je nasilje, alkohol. Ne moreš se z drugimi vrstniki družit, ker si revna, oni pa zasmehujejo revne. Niti si ne moreš privoščiti športnega dne tako kot sošolci, ker je recimo to smučanje in je predrago. Pa, ko je šola v naravi, tudi ne moreš it, ker je predrago. Pa si želiš it v kino s sošolci pa ne gre, ker nimaš denarja za vstopnico. Pa želiš na maturantski izlet pa spet ne gre, ker nimaš denarja. Aja vmes pa se ti še posmehujejo, ker so slučajno zvedeli, da doma nimate kopalnice pa, da je WC zunaj na štrbunk. Pa, da imaš samo rabljena oblačila.
No potem, če imaš srečo, da imaš ok ocene, greš na faks, kjer tudi nimaš možnosti se družit z ostalimi, ko gredo v kino, na potovanja, ker ni denarja. V glavnem socialna mreža je adijo pamet.
Ko končaš šolanje, nimaš vez, službo težko dobiš, opravljaš dela, kjer je dovolj samo OŠ, samo, da preživiš. Ko vendarle dobiš službo, ker pač nimaš nekih vez, je to neka bedna služba, kjer ti dopovedujejo,d a bodi srečna, da imaš službo.
Še naprej ali ti je mogoče vendarle kapnilo? Namreč glede na vprašanja je očitno, da si kot otrok imela polno rit vsega in se zato sedaj preseravaš.
Če bi začela svojo življenjsko pot tako kot je tale moj opis in je resalnost marsikoga, se ne bi napihovala kako uspešna si in kako so drugi revni tebi pa nič jasno zakaj.
[/quote]
V bistvu sem imela kar revno otroštvo, ampak takrat smo bili vsi bolj revni, stara sem 50 let. Ni bilo potovanj, nogavice smo pritrdili z elastiko, nosili rabljene stvari.. No ja. Kar hočem reči, opažam v moji generaciji, ljudje iz dosti bogatejsih družin, pa so v primerjavi z menoj dosti bolj revni. Živijo v hiši staršev, ker se jim ni dalo biti bolj ambiciozen. Mislim da je razlog bolj v delavnosti in ambiciji. Jaz bi tudi lahko šla k tašči v pol hiše, pa sva rekla, da toliko pa sva, da si nekaj svojega narediva. In sva kupila v Ljubljani stanovanje, kasneje pa zgradila hišo. Nisva se usidrala v prvo možno varianto lahkotnega življenja, ker sva borca. Največji bogataši so v veliko primerih bili revni. Je tako? Torej je razlika v ambiciji. In tvoja teorija pade.
Ja, verjetno res bolezen. Ali imajo uničeno hrbtenico in ne morejo nič dvigovat, fizičnega delat, ali res depresija… To je opravičljivo.
Je pa večkrat tudi neiznajdljivost. Mladi, zdravi živijo tudi v takem, ker ne znajo za nobeno delo poprijet, imajo dve levi roki in so čisto brez motivacije. Ne vem no, tudi če si na socialni, pa greš v bauhaus po vrečo cementa, ali kaj jaz vem, pa eno pocen malarsko opremo, pa si sam tisto fasado popraviš, da tisti cegli ven ne gledajo. Pa les malo obrusiš, prešmirglaš, pokitaš, prefarbaš… se da danes dobit poceni orodje, sem videla v lidlu, hoferju, leclercu… ni najbrž neka kvaliteta, a za amaterje gotovo čisto v redu. Pač en mesec kupiš eno mašinco, drugi drugo. Pa odpoveš se cigaretam, nohtom, ali kaki drugi bedariji, pa imaš denar za kanto jupola in malarski pribor, recimo.
Prosim, ce ves za 1001 moznost kako zasluziti, bodi tako dobra in mi izdaj vsaj 20 moznosti, realnih in vsakomur dosegljivih, da se tudi sama resim iz brezna revscine, ker ocitno ti ves nekaj, kar jaz ne vem, a bi zelela vedeti in si izboljsati lastno situacijo. Najlepsa hvala.
[/quote]
Kupi na AliExpress poceni artikel in ga tukaj prodaj za 10 x višji denar. Easy
Domnevam, da si kot otrok živela lagodno življenje in tvoj mož tudi, zato taka vprašanja?
Zdaj pa si predstavljaj, da živiš kot otrok v familiji, kjer je nasilje, alkohol. Ne moreš se z drugimi vrstniki družit, ker si revna, oni pa zasmehujejo revne. Niti si ne moreš privoščiti športnega dne tako kot sošolci, ker je recimo to smučanje in je predrago. Pa, ko je šola v naravi, tudi ne moreš it, ker je predrago. Pa si želiš it v kino s sošolci pa ne gre, ker nimaš denarja za vstopnico. Pa želiš na maturantski izlet pa spet ne gre, ker nimaš denarja. Aja vmes pa se ti še posmehujejo, ker so slučajno zvedeli, da doma nimate kopalnice pa, da je WC zunaj na štrbunk. Pa, da imaš samo rabljena oblačila.
No potem, če imaš srečo, da imaš ok ocene, greš na faks, kjer tudi nimaš možnosti se družit z ostalimi, ko gredo v kino, na potovanja, ker ni denarja. V glavnem socialna mreža je adijo pamet.
Ko končaš šolanje, nimaš vez, službo težko dobiš, opravljaš dela, kjer je dovolj samo OŠ, samo, da preživiš. Ko vendarle dobiš službo, ker pač nimaš nekih vez, je to neka bedna služba, kjer ti dopovedujejo,d a bodi srečna, da imaš službo.
Še naprej ali ti je mogoče vendarle kapnilo? Namreč glede na vprašanja je očitno, da si kot otrok imela polno rit vsega in se zato sedaj preseravaš.
Če bi začela svojo življenjsko pot tako kot je tale moj opis in je resalnost marsikoga, se ne bi napihovala kako uspešna si in kako so drugi revni tebi pa nič jasno zakaj.
[/quote]
NE !
Slabe razmere v mladosti so lahko tudi spodbuda. Na nekaj narediš iz sebe. Da se dokažeš. In če so “oblačila po zadnji modi” vstopnica v tvoj “klub” – zamenjaj klub.
Sploh v sedanjih časih lahko najdeš “morje” ljudi, ki so začeli “iz nič” in uspeli. In ravno tako take, ki so jim starši nudili vse, pa so propadli.
Tako da, nikar izgovorov. Slab “startni položaj” nikakor ni opravičilo za neuspeh, sploh pri nas, z še vedno brezplačnim šolanjem (večini še vedno ni jasno, kakšen “privilegij” je to).
Je pa vsekakor prvi korak k uspehu, da nehaš iskati zunanja opravičila za svoj položaj.
Kje pa najdeš kupce? Kako prodaš? A na črno?
Tudi jaz bi rad vedel kako si pridobiti nekaj denarja, ampak nimam te mentalitete za prodajo in posel.
Ali obstajajo še kakšni drugi načini služenja denarja?
Ali bi mogoče napisala kakšen spis na to temo pa bi te prosil, če bi to delila z mano. Na ta način bi mi pomagala.
Mogoče če bi bila celo moj mentor. Mislim, da bi to bilo še bolje. Rad bi se naučil od tebe kako ustvarjati denar. Bi ti bil zelo hvaležen.
Razlogov je seveda več in zelo različni. Nekateri že od otroštva ne vidijo poti iz revščine, ker pač drugega ne poznajo, so pa tudi taki (in vedno več jih bo zarad te krize), ki se prezadolžijo in ostanejo brez vsega. Velik krivec je tudi alkohol, ki človeku vzame vso razsodnost ali pa duševne in druge bolezni, zaradi česar se itak ne moreš zaposliti.
Če bi bilo vse tako zapečateno, iz revnih družin ne bi nikoli izhajali ljudje, ki se zdaj kopljejo v bogastvu, samozavestni in večni borci. Enako pa ne bi iz loto ali športnih milijonarjev nastajali reveži.
Mislim, da ni recepta, dejstvo pa je, da si vsi niso krivi sami. Zato nikogar ni za obsojat. Sem pa na lastni koži doživela, da ko ima hudič mlade, jih ima več. Ko ti gre nekaj narobe, se zgrne še kup drugih stvari in dejansko nisi daleč do propada. In ko ti gre dobro, se kar naenkrat odpirajo vrata novih priložnosti. To mi pa ostaja večna uganka, zakaj je tako.
V bistvu sem imela kar revno otroštvo, ampak takrat smo bili vsi bolj revni, stara sem 50 let. Ni bilo potovanj, nogavice smo pritrdili z elastiko, nosili rabljene stvari.. No ja. Kar hočem reči, opažam v moji generaciji, ljudje iz dosti bogatejsih družin, pa so v primerjavi z menoj dosti bolj revni. Živijo v hiši staršev, ker se jim ni dalo biti bolj ambiciozen. Mislim da je razlog bolj v delavnosti in ambiciji. Jaz bi tudi lahko šla k tašči v pol hiše, pa sva rekla, da toliko pa sva, da si nekaj svojega narediva. In sva kupila v Ljubljani stanovanje, kasneje pa zgradila hišo. Nisva se usidrala v prvo možno varianto lahkotnega življenja, ker sva borca. Največji bogataši so v veliko primerih bili revni. Je tako? Torej je razlika v ambiciji. In tvoja teorija pade.
[/quote]
Joj, s pametjo nisi ravno obdarjena, a ne da ne?
Daj, še enkrat, počasi preberi, kar sem napisala v prvem postu. Ker je več kot razvidno, da ga nisi razumela.
Tako polno rit vsega si imela kot otrok, da ne dojameš, da niste bili vsi enaki, da so bili tudi tvoji vrstniki, nekateri zelo prikrajšani. Samo, kdor ima polno rit vsega, ne vidi, da komu pa ne gre ok pa si ni sam kriv.
Samo tebi to dopovedat. Kot je omenil Darwin: degeneriranost.
Kupi na AliExpress poceni artikel in ga tukaj prodaj za 10 x višji denar. Easy
[/quote]
In da zasluži za en sendvič? Kaj pa potem? Ne bom na široko…
Poglejte, ko ima človek polno rit kot se reče in ko mu življenje vsaj kot se njemu zdi ugodno deluje, je poln idej. Tudi ideje zgledajo v mislih fenomenalne in je obzorje , širina misli neomejena in polna prosperitete. Ko in če pa se zgodi preobrat, ki poruši temelje pa se tiste prej fenomenalne ideje izkažejo v mnogih primerih za navaden pofl in neutemeljene ter nerealne.
Ampak samo vprašanje, kot ste ga zastavili v odprtju teme kaže, da imate ali ste dobili miselnost snoba, vzvišenca. Veste lahko tudi, da se v življenju ne potegujejo in ne strmijo k istem cilju. Recimo vi imate morda lepo hišo, urejen vrt, soseda pa ima neverjetno “hudo” postavo pri vaših letih in običajno pasjo hišico za psa brez zaves,kot jih ima vaš ljubljenček.
Nekdo nima niti pasje hišice niti vrta niti “hude” postavce pa je perfekten glasbenik in ima neverjetni posluh.
Imate kaj Bicoinov, vsaj 10 ali 100 komadov? Nimate? Eh ne razumem, kako eni ne znajo za nič skrbeti hm… Razumete?
NE !
Slabe razmere v mladosti so lahko tudi spodbuda. Na nekaj narediš iz sebe. Da se dokažeš. In če so “oblačila po zadnji modi” vstopnica v tvoj “klub” – zamenjaj klub.
Sploh v sedanjih časih lahko najdeš “morje” ljudi, ki so začeli “iz nič” in uspeli. In ravno tako take, ki so jim starši nudili vse, pa so propadli.
Tako da, nikar izgovorov. Slab “startni položaj” nikakor ni opravičilo za neuspeh, sploh pri nas, z še vedno brezplačnim šolanjem (večini še vedno ni jasno, kakšen “privilegij” je to).
Je pa vsekakor prvi korak k uspehu, da nehaš iskati zunanja opravičila za svoj položaj.
[/quote]
Si kdaj pomislil, da nekateri sploh niso imeli možnosti šolanja?
Ja, takih je bilo tam v 50ih, 60ih veliko. Doma nasilje, revščina, alkohol, in niti pod razno niso mogli v SŠ, ker pač niso starši plačali. Nekateri so morali pač takoj v tovarno delat. Nekateri so tam tudi pustili zdravje.
Ko že ravno govorimo o bogatih. Kar nekaj sošolcev je imelo polno rit vsega. V šoli so afne guncali, bili gnoji na kvadrat. Potem pa je bilo treba it v službo, je pač ata zrihtal službo. Tisti ta pridni so se pod nosom obrisali, ker niso imeli vez.
Prosim avtorica, ce se mi lahko javis na mejl [email protected]
Nesmiselno se je spraševati o stvareh, ki jih določeni nikdar ne bodo razumeli. Pa če našteješ tisoč razlogov. Glejte pred svoj prag, bo tudi so called notranja sreča prišla do izraza. ☺☺☺ Več kapitala še ne pomeni, da je kapital tudi znotraj takih ljudi. 😂 Zato pa tudi kakšen milijonar stori samomor.
Avtorica, to da nekaj kupiš, potem pa za večji denar koga plahtaš, je pa res kapitalna vrlina. Na drugi strani se ljudje sprašujejo, kako ste lahkoctako briljantni. Prodaj za pošteno ceno, ne da služiš na račun drugih. Kitajska jajca ti kar lepo v vitrino daj. Boš imela lepše okrašeno bajto.
Majmune jedan. V rit si vtakn svoje premozenje.
Sprašujete kje prodati? Na FB imate marketplace, tam lahko na črno. Samo en primer, ker sem ženska, sem videla na primer črtalo za obrvi, prodajajo ga za 7 EUR, kupite ga za 1 EUR na Aliexpress. Potem kaj za hišne ljubljenčke…
Takih izdelkov je malo morje. Če pa odprete uradno stran na FB, pa moraš imeti SP. Ampak za začetek marketplace, male prodajalce noben ne lovi, brez skrbi. Good luck. Par 100 EUR se hitro zasluži.