A verjamete v to?

Ne. Prava ljubezen na prvi pogled ni mogoča. Obstaja pa zaljubljenost na prvi pogled. Lahko osebo prvič vidiš in te takoj neverjetno privlači, takoj veš, da je zate ta oseba nekaj posebnega in da jo hočeš v svojem življenju. Ljubezen pa je veliko več kot privlačnost. Ljubezen so globoka čustva, zaupanje, žrtvovanje, prilagajanje, odpuščanje, povezanost, zvestoba, opora drug drugemu v lepih in v težkih časih in še bi lahko naštevala. Vse to pa se ne zgodi v trenutku, ko osebo prvič vidiš.

Verjamem. In to kakšen pogled….ko se ne moreš odlepit, niti pomežiknit..eh…

Verjamem, iz lastnih izkušenj.

Ne verjamem. Iz lastnih izkusenj.

Včasih bi rekel JA – zdaj pa vem, da ja – a ne gre za ljubezen, pač pa za osebno kemijo.
Osnova za tisto klasično najstniško oz. brezglavo zaljubljenost.
Ljubezen je nekaj čisto drugega.

Res je ja med metuljčki pač zaljubljenostjo in pravo ljubeznijo je ogromna razlika.

Ljubezen ali zaljubljenoat nista eno te isto. Ne ljubezni na prvi pogled ni je pa lahko zaljubljenost.

Ja.

Pri nama je bila. Spoznala sva se kot mladoletna, on je dve leti starejši. Ko sem dopolnila 18, sva se poročila. Skupaj živiva že skoraj 11 let, sinek je star 4 mes. in pol.

če se ti to zgodi je to boljše kot na jack potu zadet, Se pa to zgodi v mlajših letih komot, v zrelih pa šele tam od 3 tjega pogleda dalje… Takim ljudem bi mogla država v bistvu plačat kakšen vikend paket razvajanja v hotelu.

Morda zacopanost na prvi pogled, ljubezen pa ne verjamem.. Ljubiš nekoga, ki ga sploh ne poznaš? My ass..

O pa še kako lahko.
A misliš, da svojega moža/ženo po 30letih zares poznaš?

Meni se zdi da se gre bolj za energijo, dušo, usodo. Klikne v trenutku in to je to. Ko se začneš pogovarjati in spoznavati, imaš občutek da sta se poznala od vedno..

Zaljubljenost na prvi pogled, taka globoka in silovita, ki vodi v ljubezen. Brez močne zaljubljenosti tudi ljubezen ne more nastati, vsaj v romantični obliki ne.

Jaz sem se na prvi klik. Ko sva se videla, je bil pa požar. Šest let že gori.

Kot pravo Rok, od tistega trenutka naprej je bilo vse podrejeno temu, da ga vidim, no sedaj ga pa skoraj nonstop gledam in mi še ni prišel čez glavo.

Na prvi pogled sem skoraj omedlala. Lep? Ne, povprečen ali še manj. Samo energija. Ne bi se mi smel zgoditi, oba poročena. Sva bila v razmerju nekaj časa, se razšla, se vidiva občasno za kak klepet. On ne mine, nikoli ni in pripravljena bi sprejeti vse, da bi bila skupaj. V vsakem trenutku vidim njega, vse brezpogojno sprejmem, požrem vsa govna, ampak spusti me ne. Gledam ga po šestnajstih letih kljub vsemu kot prvi dan in do njega čutim tako posebna čustva kot nikoli in nikakor do kogarkoli drugega. Da, mislim, da je to bila ljubezen na prvi pogled. Bi raje živela v nevednosti svoje vsakdanje življenje naprej. Morda je prednost samo to, da zaradi te izkušnje veliko bolj cenim moža in mu res skušam ugoditi v vseh pogledih, ker je zmogel z menoj v času preizkušenj.

Taka pisanja zgolj kažejo da nimate pojma kaj ljubezen sploh je.