Revija Ona je šla v akcijo objavljanja zgodb o nasilju nad ženskami.

Preberemo lahko tole resnično zgodbo:
“Kaj vse sem potem še rekla, se ne spomnim. Spomnim se le njegovih izbuljenih in krvavih oči in spomnim se, kako je njegova težka in ogromna roka naenkrat plosknila po mojem licu. Udarec je bil tako močan, da sem se znašla na tleh. Marko pa se ni ustavil. Prijel me je za lase in tako močno vlekel po stanovanju, da mi je izpulil šop las, ter me trikrat brcnil v rebra. Začela sem težko dihati in takrat se je ustavil. Verjetno se je ustrašil. Okoli mene je bila luža krvi. Stala sem, šla v kopalnico in sprala kri s sebe. Vse me je bolelo, v glavi se mi je vrtelo in šlo mi je na bruhanje. Usedla sem se na školjko in nekaj časa nisem bila sposobna misliti na nič. Bila sem v popolnem šoku.”

Grozno?

Poglejmo, kaj sledi:
“Začel se mi je opravičevati. Opravičeval se je in me prosil, naj mu odpustim, da z njim nekaj ni v redu, da mu je žal, da mu pomenim največ na svetu in da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo. Bila sem zmedena in v tistem trenutku nisem vedela, kako naprej.
Sledili so dnevi, polni pozornosti in razvajanja. Po dolgem času sem se ponovno počutila kot na začetku najinega razmerja.” In tako naprej.

Saj vemo, kaj sledi.

Ženska zanosi in rodi, ker je možek najlepši in najboljši na svetu, no, zgodba se zaključi z njenim umorom (torej, zgodbo je napisala mrtva 33-letnica …).

Ne pravim, da je zgodba izmišljena. Ampak se čudim, kako je to mogoče. Luba duša, pretepe te na žive in mrtve, puli ti lase, lomi rebra, buta v radiator, še nosečo te prebrca, ti pa v njem kar vidiš “čudovitega človeka in ljubimca, ki se bo poboljšal”????????????????????????????????????!!!!!!

Ej, ne razumem. Preprosto ne razumem.

Rečem pa tole: nehajte že apelirat na javnost, naj pomaga ženskam v nasilnih zvezah, če so pa te ženske same tako glupe in butaste, da hočejo živeti v takih zvezah!!!!

Pa pízda no!!! Pretepe te na žive in mrtve, rebra polomi, v visoki nosečnosti te zbrca, v radiator ti pribija glavo, ti pa še kar padaš v njegov objem in se jokaš z njim, božčkom revčkom???!!!!! Lej, takim jaz NOČEM POMAGAT IN JIM TUDI NE BOM, A JE JASNO!!! Pa če vsak dan zleti po štengah in konča pribita na radiator!!! Fak, no!!!

Za nasilje je kriv nasilnež. VEDNO. Tudi če se ženska obnaša kot popolna žrtev, je kriv tisti, ki nasilje izvaja. PIKA.

Tudi ti si kdaj naredil/-a napako v trenutku šibkosti, ko si vedel, da jo boš kasneje obžaloval. Jaz si predstavljam, da je tako pri teh ženskah. Imajo nek mentalno-čustveni hendikep, ki jim onemogoča, da gredo narazen, čeprav bi bile hvaležne, če bi do tega prišlo.

Na tak scenarij se je zensko pripravljalo ze v otrostvu. Avtoritativna vzgoja, patriarhalna vzgoja, religija, druzba, manipulacija, situacija(denarna, druzinska, politicna, druzbena,…) in se mnoge druge.
Moja mati je bila taksna zenska. Jaz poznam razloge, situacije, vzroke. Predvsem strah je bil najvecji razlog, da se ni zavzela zase.
Moz (moj oce) ji je grozil, ce bo sla, ce bo ukrepala, ce ga bo prijavila,… da jo bo nasel in ubil in nas vse otroke. Taksna zenska (druzina) potrebuje pomoc, konkretno pomoc. Od drugih ljudi, od policije, od csd, od raznih ustanov in sluzb. Ce je ne dobi, ne bo nic bolje, ne bo resena. To je zacaran krog.
Pri nas se je dogajalo, da je oce mamo pretepal (pisem v mnozini) tako hudo, da so jo odpeljali v bolnisnico, njega pa v pridrzanje, mi pa sami doma ostali. Zjutraj so ga spustili i “nikom nista”
Kako naj se taksna zenska obrne komurkoli po pomoc?
Sicer se je to dogajalo se v casu juge in verjamem da so zakoni in pravila danes bolj dosledna, ampak nikoli ne ves, kaj se dogaja za 4 stenami in kaksne traume dozivlja zenska.

Jaz jo po eni strani razumem, po drugi strani pa ne odobravam, da ni ukrepala. Ne obsojam je, ker je bila res nemocna in nikjer varna. V bistvu se dan danes ne razumem popolnoma.
Zase vem, da ni sans da bi dopustila nekomu taksno ravnanje. Niti verbalno nasilje, kaj sele udarec. Zase. Ce bi bili pa tu se otroci, potem pa borba do zadnjega diha, mojega ali njegovega, po zakonu ali mimo njega.

ne nakladaj.

Za nasilje je kriv nasilnež. VEDNO. Tudi če se ženska obnaša kot popolna žrtev, je kriv tisti, ki nasilje izvaja. PIKA.
[/quote]

Ne, ne vedno. Ko so poleg otroci, je kriv tudi tisti, ki mu žakl drži.

Za nasilje je kriv nasilnež. VEDNO. Tudi če se ženska obnaša kot popolna žrtev, je kriv tisti, ki nasilje izvaja. PIKA.
[/quote]

Pízda, lej! Še žival na neki točki ali šavsne nazaj ali pa zbeži proč. Baba pa lahko tudi 30+ let prihaja znova in znova nazaj k descu, ki jo buta v radiator???????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????

Ne razumem. Preprosto ne razumem.

Tudi ti si kdaj naredil/-a napako v trenutku šibkosti, ko si vedel, da jo boš kasneje obžaloval. Jaz si predstavljam, da je tako pri teh ženskah. Imajo nek mentalno-čustveni hendikep, ki jim onemogoča, da gredo narazen, čeprav bi bile hvaležne, če bi do tega prišlo.
[/quote]
Pìzda, lej. V trenutku šibkosti nareduš napako. Ja, jo.

Baba ima pa 30+ let takih trenutkov šibkosti?????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????????

Pa kako je to mogoče, no???!!!

In kot rečeno: ne, ne smilijo se mi AMA NIČ!!! In mi je res vseeno, če take babe desc garba dan na dan 30+ let!!! Trenutek šibkost, MY ASS!!!!!

Ne, da ima 30 let šibkih momentov, ampak je vsako od teh 30-ih let šibkejša, pa tu ciljam bolj za psihično šibkost, negotovost vase, da bo zmogla, da se bo znašla, saj je zaradi vsega nasilja (ne samo fizičnega) totalno nesamozavestna, njena samopodoba ne, da je načeta, ampak uničena…
Verjamem, da marsikdo ne razume dinamike takega odnosa, verjamem, ko marsikatera ženska pravi, da sama tega nikoli ne bi dovolila ali prenašala, ampak drage moje – takih si nasilnež sploh izbral ne bo.

Zapletena stvar, cel kup osenbostnih značilnosti (pomanjkljivosti), ki jih take ženske imajo in, ki jih taki moški zavohajo in nanje ciljajo.
Je pa res, da težko pomagaš nekomu, ki pomoči ne želi.

pri vsej šibkosti iz leta v leto bolj se še vedno najde dovolj volje in energije za jezikanje in čustveno nasilje.

Nobena ženska ni kriva, da jo moški pretepe. Postane pa sokriva, če ostane z njim. Danes to ni več tabu tema, danes ni več tako, da ne bi imela kam iti, se na koga obrniti, dobiti pomoči.
Biti tako naiven, da verjameš, “da se bo spremenil in da ne bo nikoli več” je možno samo pri šestnajstih ali če si mentalno zaostal. Ogromno se piše in govori o tem, nič vedeti je možno samo, če pod kamnom odrasteš.
Seveda je še tretja možnost : 1, nezrel, 2. zaostal, 3. čustveno predisponiran za tako razmerje, ki ga “potrebuješ” in je edino, v katerem se počutiš domače – kar v bistvu pomeni, da so te zafurali starši (bolano slaba samopodoba, odraščanje v nasilni družini)

Jaz mislim da to izvira od doma. Hči gleda nasilnega očeta, potem gleda nasilnega moža. So pa tudi primeri, ko ni odraščala hči v nasilni družini in vseeno vztraja z nasilnim možem. Verjetno nasede na sladke besede in oprosti, mogoče se takrat počuti ljubljeno, ko se plazi za njo in ji obljublja hribe in doline. To je izkrivljena podoba ljubezni. Mislim da rabijo psihiatra.

Ustrahovanje ima zagotovo pomembno vlogo. Ko sladko opravičevanje in govoričenje ne deluje več, ga nadomesti ustrahovanje. Do takrat je pa tud žrtev že še bolj šibka kot na začetku. “Žaba se kuha” počasi.

vse te ženske so slabo vzgojene, ponavadi tudi same nimajo ravno najboljšega karakterja po mojih izkušnjah.
Zakaj pa mislite, da vam futrajo vse te mehiške, turške, menda sedaj tudi indijske nadaljevanke?
Da boste k pameti prišle? Ali pa vas počasi kuhajo, da verjamete patriarhalnim bedastočam v smislu, da bolj kot je ljubosumen, raje vas ima?

Stara šala je šla nekako tako:
“Ženska, ki jo je prevaral Rus in pretepel inženir, si bo za naslednjega izbrala ruskega inženirja”
In v tem je kanec resnice. Nekaj je v ženskah, da bi rade nekomu pomagale, ga izboljšale. Ker one to zmorejo. In potem neka “copata” sploh ni izziv, ne moreš delati na njem, ga izboljševati. Potrebuješ nekoga zapuščenega, neprilagojenega, zadrogiranega. Ker to je pravi izziv, nekaj, na čemur se lahko izkažeš. A se dostikrat pač ne izzide,

To “spreminjanje moških” je več ali manj podobne sorte kot ljubosumje.
“Če me ima res rad, se bo spremenil”, kot “če me ima res rad, ne bo govoril z drugimi ženskami” – kar oboje pripelje nazaj o slabe samopodobe in negotovosti, potrebe o večnem “dokazovanju ljubezni”.
Normalna ženska (ali moški) ne čuti potrebe po spreminjanju ali preizkušanju partnerja.

Edini interes, izziv je dobiti ljubezen od nekoga, od katerega si je to močno želela, pa je ni imel rad. Samo to jo lahko zadovolji. In enkrat ji bo pa uspelo… (tako upa)
Tudi tole ima svoje zametke v otroštvu, v relaciji (neljubeč) oče – hči.

Žalostna tema, pa čeprav realna.

Mislim, da je tole citirano glavni razlog, ki pa ima korenine globoko. Ponavadi v otroštvu.
Temu večinoma ko pišem tule, pravim da gre za neodraslega človeka – ki ni opravil s svojimi travmami iz otroštva.

Edini interes, izziv je dobiti ljubezen od nekoga, od katerega si je to močno želela, pa je ni imel rad. Samo to jo lahko zadovolji. In enkrat ji bo pa uspelo… (tako upa)
Tudi tole ima svoje zametke v otroštvu, v relaciji (neljubeč) oče – hči.
[/quote]

ampak vem zakaj ne razumem.
Ni da se to kar iz nule zgodi. Da neka samozavestna, s super družino, urejeno vse pristane s takim psihopatom, je vse super in potem on znori.
Večina teh žensk (in moških, tudi moški marsikdaj so zlorabljeni tako in drugače) ima probleme s samozavestjo ali pa so odraščali v družinah kjer niso bili nič pomembni. In potem pride nek nakladač ves sladek in jih obrne da mislijo da je to ljubezen. Niso zmožni prepoznat da ni, ker nikoli niso imeli/videli/čutili prave ljubezni. Večinoma ti ljudje potem tudi čisto osamijo “svoje žrtve”. Jih naredijo popolnoma odvisne od njih (čustveno, finančno….kakorkoli). Odstranijo iz njihovih življenj prijatelje, družino….
V bistvu jih zlomijo. In ko si zlomljen se je zelo težko postavit zase.
Ljudje, ki živimo “normalno življenje” tega pač nismo zmožni razumeti.
Isto kot nismo zmožni razumeti zakaj žrtve ugrabljene, zlorabljene….ko jih najdejo velikokrat zagovarjajo svoje ugrabitelje.
Isto kot nismo zmožni razumeti recimo prostitutke, zakaj prostovoljno to delajo, ker nihče ne razume da so bile velikokrat zlorabljene ali pa prisiljene na začetku to in so tako zlomljene da drugega ne poznajo več. “Normalen svet” jim ni več dosegljiv.
Miljon razlogov je zakaj nekateri ljudje dovoljujejo drugim da delajo kar delajo.
Domišljat si da TI, ki sediš na toplem, imaš ljubeče starše, prijatelje in spodbudno okolje….veš karkoli o teh žrtvah in veš karkoli o njihovem razmišljanju, njihovem psihičnem stanju in bi po tvoje lahko samo vstale in odšle….je naivno. In znak da nam je tako dobro v življenju da njihovega sveta nismo zmožni razumeti. Jaz osebno sem hvaležna da ga ne razumem.
Da pa v tem toplem svetu žrtev še dodatno obtožuješ je pa tudi znak neke motnje. Kakšne se pa sami vprašajte. Da rabite pri žrtvah iskati vzroke zakaj so bile žrtve.

Res je.
Do zdaj sem mislil, da je izrek “Ne razumem” bolj izraz odnosa, kot realne nesposobnosti razumeti – a mogoče le ni vedno tako.

lej, nihče ne pravi, da moraš to razumet, ali da si tega sposobna
lahko pa greš psihologijo študirat, pa ti bo še marsikaj drugega jasno. zakaj recimo ti počneš stvari, ki se drugim zdijo bedaste.

Najboljši so poročeni. Tu se nimamo več kaj razpravljat. Samski tipi, ki nimajo bab za pretepat, so čudaki. Samo stran od takih.

Zelo lepo zapisano.

Se strinjam. Tule se oglaša kup “pametnih” mon, ki so požrle vso pamet tega sveta in so vzvišene nad vsem česar ne razumejo. V resnici NE RAZUMEJO. Ker nimajo najmanjšega pojma o psihologiji.
Tudi sama nisem razumela, tudi sama sem pametovala, kako so si ženske same krive če ne odidejo iz takega odnosa…. dokler nisem -žal- podobne zgodbe spremljala od razmeroma blizu. Oz. se je ob zaključevanju zgodbe izkazalo, kakšna je ta zgodba sploh bila. Zelo bližnjim se to ni niti sanjalo! In še vedno spremljam žrtev skozi proces zdravljenja, pobiranja, vzponov in padcev, paničnih napadov…..
Ne, ne pade mi več na pamet soditi. In tudi vam ne bi smelo.