Nekateri brezdomci tudi nisto tako ubogi
Sem se spomnil enega dogodka izpred dobrih 15 let nazaj. Ko sem na glavni avtobusni postaji v mariboru čakal avtobus in se je zraven mene vsedel en klošar. Ker je fehtal za keš, sem mu dal 100 tolarjev. In potem se je začel pogovarjati z mano kaj se šolam oz. študiram in ostale zadeve. Nato mi je povedal svojo “zgodbo” … je rekel, da se naj šolam, da ne bom tako kot on, ki je kot najstnik kradel po trgovinah, pretepal ljudi okoli, užival droge in ne vem kaj še vse … zdaj pa živi pod mostom …
Ok … potem pa začneš tuhtati … ok … on je en … koliko brezdomcev je še njemu podobnih … Eno so res bogi, ker izgubijo streho nad glavo, ker ne morejo plačevati stroškov in ostalega, in jim država vzame streho nad glavo itd … eni so pa res težki kriminalci!
isto je z duševnimi bolniki.tako je tudi s klošarji. Drži se jih stigma,v nas sprožijo odpor. Pa ne zastonj. Med duševnimi bolniki je polovica fuknjenih,s pokvarjeno osebnostjo,težaki taki in drugačni škodljivi za družbo,psihopatov in sociopatov. isto je z brezdomci,eni težki kriminalci eni pa po krivici razmer (izguba službe,doma,bankrot..). Ni zastonj da je taka stigma,ker v vsaki govorici je vedno 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} resnice. zapomnite si ta rek. vem,sem shizofrenik,ta področja zelo dobro poznam.
Vsak dan smo se po šihtu peljali v lidla, ki je bil podoč do stanovanja. Čisto vsaki ljubi dan je ena arabka s tisto ruto na glavi, pa s kakšnim 5 let starim frocom fehtala denar pred vhodom … a enkrat pa jo vidimo, kako je šla na drugo stran lidla, kjer jo je čakal ded v bmwju in oba naložil. 🙂
A veste komu sem jaz že kdaj plačal? Temu klošarju na avtobusni in in tistemu modelu, ki je vsak ljubi dan igral na harmoniko v podhodu v mariboru. Dostikrat sem mu dal kakšen evro ali dva. Zakaj? Mogoče že ni bil ravno klošar, je pa vsaj delal nekaj na tem, da bi zaslužil. isto parim takim, ki so nekaj delali za to. Ali pa en, ki je lutke preganjal na ulici v mbju. tudi njemu sem že dal. Za razliko od onih fehtarjev, ki samo stojijo pred trgovinami in fehtajo, če imamo kaj denarja za dati.
Ali pa dobre pol leta nazaj, ravno tisti dan nekje, ko se je prvič oz. prvi primer covida pojavil v sloveniji, sem šel v ukclj, pa me ena mlada ciganka ali čefurka (isti k.), okoli 20 let, sprašuje za denar, potem pa sem ji rekel, naj se v službo spravi, ne pa da fehta okoli. In je rekla ŠTA? … ne ti meni šta … v službo se spravi pa slovensko se nauči! pa sem šel dalje …
No, bom še jaz napisala mojo prigodo z brezdomci.
Ker sem zaradi študijskih obveznosti trenutno doma v MB se večkrat ob opravkih napotim tudi v tisti Spar sredi mesta ob Kodžaku. Večkrat po mestnih ulicah sicer srečam nekoliko starejšega gospoda, ki je brezdomec in ima res totalno uničene podplate, izgleda, da kot da bo počasi izgubil noge.
No, tokrat se je že drugič zgodilo, da je stal zunaj pred tem Sparom in je želel, da zanj nakupim stvari, ker ga zaradi izgleda verjetno ne pustijo noter.
Ker sem dobrega srca in si mislim, da človek pač nekaj mora jesti, pristanem.
Že prvič, pred kakšnimi dvemi meseci se mi je zdelo čudno, da me ni poslal po kruh, niti po sendvič, ampak po 2 redbulla.
Tudi tokrat je bilo tako.
“Gospodična, a mi lahko greste kupit 2 redbulla? Aja, koliko je ura?” Mu povem da je ura skoraj ena in nato reče nekaj v smislu “Oh, do petih rabim štiri”.
Mi stisne v roko drobiža in grem v trgovino.
Že ko mi je dal denar se mi je zdelo, da bo šlo na tesno. Redbulli so dragi, skoraj 1.30 eur. Za zadnji redbull je zmanjkalo denarja.
Obrnem hlače, torbico, denarnico.
Sem mislila, ok pač mu bom doplačala in si danes sama ne bom privoščila kave ali kajzerice, ker sem tudi sama vedno žal na tesno z denarjem.
Iščem in iščem in ne najdem tega presnetega drobiža. Najdem zgolj 10 centov, kljub temu je zmanjkalo za par centov.
Kupim mu 3 redbulle in se vrnem ven pred trgovino da mu stvari izročim.
Položim pred njega račun in na tega preostali denar in mu povem, da je nekaj malega zmanjkalo za 4. redbull. Iz preostanka denarja vzame 1 eur, preostalih 26 centov pa skupaj z računom vrže v smetnjak.
Jaz sem kar obstala na mestu.
V življenju nisem videla nekoga, da bi stran metal denar. Nekaj malega je bilo tudi mojega.
Jaz sem za tega človeka hotela dati svojo malico, pa žal nisem našla več drobiža, on pa ga enostavno pokne v smeti, ker so bili kovanci za deset centov in nekaj malega bronastih.
V tistem trenutku mi je prišlo vse nazaj.
Ko si študent in nameniš kakšnemu klošarju 20 centov, a to potem zabrišejo vstran?
Kot drugič, kako si lahko en klošar privošči redbulle in zakaj točno redbulle?
Tudi sama sem študentka in se rada učim ponoči, pa mi finance ne dovoljujejo redbullov. Spar ima svojo lastno znamko energijskih pijač, mislim da je pločevinka 35 centov, isto v hoferju. Če že potrebujem energijske pijače, si lahko privoščim le to. Si predstavljate stroške takšnega dnevnega pitja redbullov?
Pri tem se seveda poraja vprašanje ali klošarjem v Sloveniji res gre tako dobro, da si lahko privoščijo blago višjega cenovnega razreda in stran metanje denarja dobesedno v koš, medtem ko si mi, ostala raja, lahko privoščimo samo drugorazredno blago in obračamo vsak cent.
Ja,sej pravim. velika večina klošarjev je dno lestvice ljudi. In tudi iz tega jih je četrtino,ki so zaradi razmer “obupali” pa včasih niso bili taki in se vdali v usodo. Ko ti je enkrat vseeno za vse,ko si dno od dna družbe delaš pač vse po vrsti.. fukneš drobiž v smeti,spiš na klopci,se zapijaš,pijan posran sediš na železniški,če ti kdo da evro greš s tem po alko ali heroin..itd.. malo jih je ,ki obdržijo upanje in neke vrste “borbo” v sebi.
Jaz sem že neštetokrat doživela,sem dala 2 eura,pa je isti moment šel za mano v trgovino in stal za mano v vrsti in kupil 2 laška v piksni. Pa nisem nč rekla,pač razumem. Klošar. kot da ne vemo kaj klošar je.. poden družbene lestvice.. in tudi zgodilo se mi je,da sem dala 5 eur,ker se mi je smilil,pa tud hvala ni rekel samo obrnil se je pa šel naprej. Zelo neprijetno sem se počutila. Sem pa tudi že doživela da sem kupila sendvič in sokec,pa se mi je tok zahvaljeval kot da bi dobil vrečo zlata,se tam počepnil na stopnice pa pojedel ves sestradan. In tudi sem doživela,ko nisme imela drobiža za kralje ulice,sem zastonj dobila izvod čeprav ga mora on kupit.
in kaj je druga polovica duševnih bolnikov? takih z zdravo osebnostjo?
[/quote]
ja,budala ne moreš verjet. Duševna bolezen ne pomeni negativne osebnosti. Tako kot so bolezni različne so tudi ljudje različni,in eni poleg mentalne diagnoze se še poden od človeka. In to meče slabo luč na vse duševne bolnike,ker vsaj polovico jih je čist normalnih,nobeni norci niso,nobeni psihopati. Tudi duševne diagnoze so različne in se različno kažejo. ne morš verjet a ne?
ja,budala ne moreš verjet. Duševna bolezen ne pomeni negativne osebnosti. Tako kot so bolezni različne so tudi ljudje različni,in eni poleg mentalne diagnoze se še poden od človeka. In to meče slabo luč na vse duševne bolnike,ker vsaj polovico jih je čist normalnih,nobeni norci niso,nobeni psihopati. Tudi duševne diagnoze so različne in se različno kažejo. ne morš verjet a ne?
[/quote]
torej po tvojem norec, psihopat in sociopat ni duševni bolnik, pač pa samo poden od človeka. ne moreš verjet, res ne
Mnogi niso. Tisti, ki so, največkrat sploh ne fehtajo.
Tud pri njih sem potrebovala nekaj izkušenj, da sem malo poštekala stvari, ker sem bila prenaivna.
Sicer pa, raje dam tu pa tam kak kovanc pijančku, ki ne skriva, da si bo šel po liter al pa čike. Naj si osmisli dan na moj račun. Bolje kot kdo, ki glumi in nateguje. Tega pa res ne maram.
Jaz ločim pri klošarjih “profesionalce” , ki jim je to poklic, ki so organizirani, velikokrat iz tujine itd – tem ne dam nič. Potem so mladi “narkiči in alkiči” , ki bi se lahko v roke vzeli in nehali s tem – tudi tem ne dam, pa še nesramni so ponavadi. Pol so pa ” reveži” pa ne mislim denarno, ampak psihofizično – ki si ne znajo/zmorejo pomagat. Tem pa dam, včasih hrano, včasih par evrov.
Si ti desna? Če si, je jasno zakaj nikoli niso dolgo na oblasti. Ker mu tako kot ti ne bi pomagali priti do dela za 8 ur s plačilom za normalno preživetje. Pomanjkanje mej jih vedno odnese.
[/quote]
Sem že bolj desna, kot leva, ampak daleč od radikalne desnice.
Kar se dela tiče, te ljudi je treba najprej psihično ozdravit, potem jih je treba navaditi delat in delovnih navad. Šele tako ozdravljen bo lahko delal, zaslužil denar in si seveda zato tudi marsikaj privoščil. Takih nas je večina. Vse je povezano z vzgojo in navadami. Ni zastonj pregovor, da brez dela ni jela.
Brezdomci so sedaj mocno na udaru,celo grozilo jim je popisovanje ob policijski uri (kam pa naj grejo ce so brezdomci?). Ampak so to nekako uredili z vlado. Veliko prostovoljcev ni vec aktivnih za brezdomce,ena menza za njih v sloveniji (nevem tocno kje) se je zaprla. Ce jim zelite pomagat,se odpovejte kaksni kavici ali cokoladi in kaksen euro nakazite kraljem ulice. V ljubljani so brezdomci najbolj prizadeti. Tudi casopisa zdaj ne morejo prodajat,je pa moznost da si casopis narocis na dom (ce vam ni po godu dnarja nakazovat na drustvo ali ne zaupate.). Jaz sem ze donirala,se bom. Se dobro da pisem prek mobitela,da ne morem slike nalozit,casopis delo je slikal njih v vrsti za obrok ta teden. Ta slika tlje imela toliko besed,res. Eni brez oblacil topli,eni s pošvedranimi cevlji,skrušeni puklasti stali v vrsti za obrok.. pa ja,eni so si sami krivi eni pa ne. 🙁
Sramota od komentiranja.
Upam, da moderatorji to brišejo, ker je nedopustno v tej eri in v spopadanju s Covidom, da nekdo izusti tako sramoten komentar.
[/qu
Greva lepo po vrsti.
Jaz delam, da zaslužim denar, da lahko uživam življenje, da plačujem prispevke, da bom enkrat prišla do pokojnine, plačujem zdravstveno zavarovanje, da grem lahko k zdravniku, ko zbolim, plačujem davke, da lahko država funkcionira. Vse lepo in prav, kajne.
Zdaj naj pa naj s svojim delom in plačo preživljam še te lenobe, ki se jim ne ljubi delat. Zakaj? Naj gre delat, pa bova na istem, ampak se mu ne ljubi. Cel kup takih se vlači na socialni, enako sranje. Kdor je priden, pošten in delaven si bo že sam našel delo in bo lahko živel od svojega dela, ne bo ne socialni problem, še manj klošar. Razumem, da se lahko marsikaj zgodi, ne razumem pa, da je treba zaradi tega postati klošar.
Sama sem bila na istem, igubila sem dobro službo, čez 14 dni sem že delala v drugi firmi. Moj je tudi malo pred covid krizo izgubil službo, v roku dveh mesecev si je našel drugo, pa ima zelo specifično delo. Zato, ne mi govorit, da ni dela, samo poiskati ga je treba.