Pred nekaj leti sva si z mozem uredila stanovanjski problem v mansardi njegovih starsev. Potrebovala sva vecjo kvadraturo, ker sva si ustvarila druzino. Zdaj imava 2 otroka, oba se iz mozevega kraja voziva na delo v 50km oddaljeno Ljubljano. Ko sva si midva urejala mansardo so se dogovorili, da moz deduje hiso, njegov takrat samski brat pa stanovanje v Ljubljani manjse kvadrature v katerem je do zdaj zivel. Svak ima sedaj punco, ki pa ima dobro sluzbo v mestu v blizini nasega kraja. In ker je narava svakovega dela taka, da dela veliko od doma sta se letos poleti vselila kar v naso hiso. Zivita v polkleti, kjer je imel svak vcasih svojo sobo, kuhinjo (in hrano) si delita s starsi. Mene to precej moti, saj je bil dogovor, da midva ziviva pri njegovih in potem nama ostane hisa, on pa je dobil stanovanje, ki ga zdaj oddaja, zivi pa s punco pri nas (+ oddajata se njeno stanovanje v LJ) . Sicer naj bi bilo to zacasno, ker varcujeta in bosta menda kupila hiso, ampak jaz imam skos obcutek, da sva potegnila ta kratek konec. Ker imava midva sluzbe dalec, sva predlagala da onadva ostaneta v najijni prenovljeni mansardi, midva pa prodava stanovanje v LJ in greva s kreditom v vecje (zdaj bi si lahko to privoscila). Svak bi se bil za, vendar je svakinja proti, saj hoce v svojo hiso, ceprav je zdaj ne moti ziveti z vsemi nami? Tast in tasca sta oba na njuni strani in ju podpirata. Midva naj bova tiho v najijni mansardi, onadva lahko v svojem delu hise pocneta kar zelita. Stanovanje je vredno toliko kot cela hisa, ne pa najina mansarda. Mislite da je upraviceno, da zahtevava pol najemnine, ker tudi onadva zivita doma?

Klasika, kadar se stvari dogovarjajo na lepe oči.
Ničesar ne moreta zahtevat, če ni hiša pisana na vaju. Lepo vaju je nat*gnil tale tvoj svak.

Nista se vselila v “vašo hišo”, ampak v hišo svakovih staršev. Dogovor je bil, da vi živite v mansardi in po smrti staršev dobite hišo. Glede na to, da živite v mansardi, starša sta pa še vedno živa, zaenkrat ta dogovor ni bil prekršen. Bi ti pa toplo svetovala, da ta vaš dogovor v eno ustrezno formalno obliko spravite, če ga še niste.

Najbrž pa s tem dogovorom staršem ni prepovedano njihovega dela hiše uporabljat do smrti, torej lahko pod streho vzameta kogar hočeta.

Da bi ti svaku pol najemnine pobirala, se mi zdi pa smešno. Kaj imaš ti s tem, kaj on s stanovanjem počne?

Ne razumem, v čem je problem. Dogovor je, da hišo deduje mož. A je kdo umrl? Do takrat se vaju pač ne tiče, kaj starši počnejo s svojo hišo.

Pa kaj imate s tem “dedovanjem” pred smrtjo dejanskih lastnikov??
A se vam meša, da mi en mojih otrok pred mojim časom sam pisne da je nekaj njegovo ga pošljem veš kam??? Po kredit in na svoje.
Starša sta ziva, upam da zdrava. S SVOJO hišo lahko delata kar njima paše.
Če dogovor ostaja enak, brat stanovanje, vidva bajto se nimata kaj vtikovat.

Voluharji

Svakinja že ve, da noče met tastarih na grbi.

Kdor hoče imet mir in bit na svojem, si mora kupiti lastno stanovanje ali pa si zgraditi hišo.
Hiša v kateri vi živite je last moževih staršev in onadva lahko počneta s hišo karkoli počneta, prav tako tudi s satnovanjem.
Edina sogovornika z lastniki hiše (s starši) sta oba njuna sinova (tvoj mož in svak).
Ustni dogovori, ki so jih sklenili pravno ne pomenijo nič, če bo kdorkoli zanikal dogovor ali pa ga prehiti smrt. Po smrti staršev bosta oba sinova (hišo in stanovanje) dedovala vsak polovico. In če se brata ne bosta znala dogovorit, bosta dobila vsak polovico na hiši in hkrati na stanovanju. In če se še en bosta znala dogovorit, bo lahko en sprožil na sodišču postopek za delitev solastnine. In če ne bo mogel katerikoli drugega izplačat, se bo vse skupaj prodalo na dražbi, izkupiček razdelil.
Nasvet čimprej vsak na svoje , ven iz hiše.

Starši obeh bratov želijo pomagati obema in tudi mislijo, da pomagajo, vendar pa s takim dogovorom in načinom kasneje naredijo več gorja, saj nobeden od sinov ni lastnik svojega stanovanja. Vsa morebitna vlaganja v satnovanje ali hišo je metanje denarja skozi okno.
Starši bi lahko le tako pomagali in sicer z izročilno pogodbo spreužitkom in vsakemu sinu dali v izključno last točno določeno stanovanje, ampak treba je tudi starše zavarovat, kajti tako bi lahko en sin prodal polovico hiše in se odselil drugam, za ostarele staše aksneje pa ne bi noben poskrbel.. Tega pa noben od staršev ne bi želel. In potem je tako kot je bilo pri ustnem dogovoru.

Največji štos je, da se tukaj najbolj petelinita in prerekati babi, ki obe živita v tuji hiši, v hiši moževih staršev:))) Če vama gredo v nos njegovi starši, pa naj gre vsaka baba živet z možem k svojim staršem.

V bistvu imaš prav. Starša ste še živa in hiša ni še vajina. Onadva je pa tudi nimata. Ste pa vsi na čakanju. Prej bosta imela dovolj denarja za hišo, prej bosta šla.

Od kod je to že kar “vaša hiša”? Noro.

men se tak malo zdi, da vse skup smrdi po favšiji
brat in svakinja kasirata najemnino iz dveh ljubljanskih stanovanj, zastonj sta na stanovanju in hrani pri starših, bližje imata do službe, pa do svoje hiše bosta prišla….
vidva uboga reveža pa v mansardi pri tastarih na veke vekov…

zakaj že bi vidva morala dobit svakovo najemnino?
ne razumem logike tu zadaj….

Je mansarda vajina ali je še od staršev?
Je brat deponiran v mansardi (ki je vajina na papirju) ali pri starših?
Bi rekla, da žal nemaš prava glasanja.
Če si pametna boš “prihranek” na račun najemnine in deljenih stroškov investirala v nakup svojega stanovanja v LJ.

Jaz bi ob prvih nesoglasjih fliknla oba sina ven in v stanovanje v LJ dala najemnike, prav tako tudi v mansardo, če bi šlo.
Upam, da sta vsaj tastara dva pametna.

Od takrat kot je od svaka stanovanje v Ljubljani.
In on najemnine iz naslova oddajanja tega stanovanja (ki je kot razumem od staršev) ne deli s svojim bratom (torej avtorico in njenim možem). Avtorica in njem mož pa morata ”svojo hišo” deliti s svakom.

Ja, svak ju je nategnil. Vselil se je v hišo, ki dogovorno ni njegova, za stanovanje, ki pa tudi še ni njegovo (saj starša še nista umrla) pa pobira najemnino in je z drugimi ne deli.

Stara dva bosta stanovanje v lj prepisala na sina, da ga bo ta lahko prodal in kupih hišo.
Za mansardo bosta rekla “saj bo vajina po smrti”.
Ko bosta stara dva škripnila, bo brat prišel še po polovico bajte.
Če se ne bo domov priselil še prej, ker se bosta z ženo ločila.

Od takrat kot je od svaka stanovanje v Ljubljani.
In on najemnine iz naslova oddajanja tega stanovanja (ki je kot razumem od staršev) ne deli s svojim bratom (torej avtorico in njenim možem). Avtorica in njem mož pa morata ”svojo hišo” deliti s svakom.

Ja, svak ju je nategnil. Vselil se je v hišo, ki dogovorno ni njegova, za stanovanje, ki pa tudi še ni njegovo (saj starša še nista umrla) pa pobira najemnino in je z drugimi ne deli.
[/quote]

Nje unstanovanje, njima mansarda. Nič ne piše, da se je vselil k njima v mansardo. Onadva tudi komot oddata mansardo, pa spita pri starših ali z bratom v zakonski postelji.

Ves point je v tem, da te daje foušija, ker ima svakova punca službo bližje od vaju in očitno tudi bolje plačano + oba služita še z najemninami, ker oddajata stanovanji.
Torej trn v peti ti je v tem trenutku njun dohodek, ki je precej višji od vajinega in ne sedaj to dedovanje, ker še sploh ni aktualno.

Morda najbolje, da začneš težit in nergat ter skregaš vso žlahto, da boste potem srečneje živeli 🙂

Nje unstanovanje, njima mansarda. Nič ne piše, da se je vselil k njima v mansardo. Onadva tudi komot oddata mansardo, pa spita pri starših ali z bratom v zakonski postelji.
[/quote]

V prvem postu piše …. bratu stanovanje, njima hiša – ne mansarda (do smrti staršev v hiši bivata tudi starša). To je bil ustni dogovor. Nadalje navaja, da je vrednost stanovanja približno enaka kot vrednost cele hiše. Torej ju je brat nategnil.

Se bojim da bo res čisto tako kot je napisal-a Pazi se.

V prvem postu piše …. bratu stanovanje, njima hiša – ne mansarda (do smrti staršev v hiši bivata tudi starša). To je bil ustni dogovor. Nadalje navaja, da je vrednost stanovanja približno enaka kot vrednost cele hiše. Torej ju je brat nategnil.

Se bojim da bo res čisto tako kot je napisal-a Pazi se.
[/quote]
eh ja
brat je dobil stanovanje
onadva bosta dobila hišo. oboje je enakovredno.
kje vidite nateg?
saj pa sta se onadva v osnovi tako odločila, da jima je pred 5+ leti takšna razdelitev ustrezala, ker je bilo stanovanje v ljubljani pač dosti manjše od mansarde.

po par letih pa se je situacija pač spremenila in zdaj gospe ne paše več.

jebat ga, včasih je treba pač živet s posledicami svojih odločitev.

Če je hiša bogu izza leđima stara 50 let + potem je hitro stanovanje v LJ lahko vredno več.
Moj brat je od doma poherbal celo hišo s parcelo in jo komaj prodal za 70k.
Njegova žena pa 4 sobno stanovanje v LJ.

koliko pa je vredno to, da so zadnjih 5+++ let lahko živeli na 120 kvadratih, namesto na 40?
mogoče bi se ta dva že zdavnaj ločila, če bi se odločila za življenje z otroki v garsonjeri v ljubljani….

ni vse v evrih in očitno jim pred leti, ko so se odločali, kje živet, finančna vrednost ene ali druge opcije ni pomenila toliko, kot razpoložljivi kvadrati.

zdaj je pač finančna vrednost stanovanja v ljubljani oportunitetni strošek… jebat ga, vsaka odločitev potegne zase posledice.

O tem, da so se naselili v mansardo in se vozijo tako daleč v službo, ker jim je pač to ustrezalo, ne bom. Tudi o tem ne, da se dediščina deli PO smrti in ne prej, ter da formalno nimajo urejenega lastništva, kakor se razume.

Bi pa na nekaj opozorila. Vsi pišete, kako bo od sinov po smrti staršev. Ja, mogoče. AMPAK praviloma oba starša ne bosta umrla naenkrat in če je hiša pisana na oba, deduje tudi mož oziorma žena (če se dedovanju ne odpove v korist sinovoma), in ta preživeli zakonec si komot dobi novega partnerja, lahko tudi zakonskega. Tako da če ta preživeli zakonec umre pred njegovim novim partnerjem, po njemu deduje tudi ta partner. Torej na koncu sploh ni nujno, da bo celotna hiša pripadla sinovoma, ker se lahko vmes zgodi marsikaj, med drugim celo še kak otrok (moški lahko kar dolgo tresejo svoje seme okoli).

Zato bi bilo edino pametno, da če ste že nekako dogovorjeni in je stanovanje prepisano na brata, da se tudi s hišo uredijo stvari formalno, najbolje recimo preužitek, lahko tudi darilo, s tem da recimo staršem ostane pravica bivanja v hiši do konca življenja. Seveda niti to ne zavaruje vseh, saj je darilo lahko samo sinu, le-ta se loči od avtorice teme in dobi pet novih otrok, bivšo flikne ven in je na cesti, izplačati je pa ne more.

Skratka, dajanje denarja v tuje nepremičnine je kar malo bedasto, še bolj bedasti so pa ti ustni dogovori, kaj in kako, najbolj pa razpolaganje z dediščino za časa življenja. Prav tako se ne ve, kaj se zgodi staršema, lahko en zabrede v dolgove in gre hiša na dražbo, lahko bosta potrebovala premoženje za starost, mislim neznank je ogromno, tukaj naštevam samo nekaj najbolj pogostih stvari, še vedno je pa dosti takšnih okoliščin, ki pridejo v življenju, pa jih prej niti približno ne vzamemo v ozir (huda prometna nesreča, ki onemogoča nadaljnje delo in zaslužke, zato želita starša prodati hišo)….

Pač avtorica in njen mož sta se zavestno odločila, da ostaneta v mansardi in tam čakata na morebitno dediščino, pa da se vsak dan vozita dlje v službo. Lahko bi se odločila in šla na svoje, kupila nepremičnino ali šla v najem bliže službama, lahko bi denar namesto v mansardo dajala drugam. Ampak dokler je hiša od staršev oziroma od enega od njih, se lahko do vašega dedovanja zgodi še marsikaj, kar lahko stvari kar postavi na glavo. To, da je svak zdaj v kleti, je še tamanjša stvar. Tudi delitev premoženja živih staršev med sinovoma je neverjetno, da zahtevate.

Starši so naredili kardinalne napake, ker želijo kao ustreči oziroma pomagati, vi pa druge napake, ker verjamete brez pravnih podlag in ob toliko neznanih okoliščinah, ki se lahko zgodijo. Najbolje bo, da starša vse vzameta nazaj, oba sinova pa lepo vsak zase štartata in kaj ustvarita, dediščina se pa deli po smrti staršev, če takrat sploh bo.

Premoženje pridobljeno pred poroko ni skupno premoženje in ne gre v dedovanje.
Torej, nov partner starša ne more dedovat hiše, ki jo je nekdo ustvaril s prejšnjim zakoncem. Lahjo mu le ta to podari oz. Mu napiše polovicno lastništvo. Dedovanja pa tukaj ni.

bejba, močno se motiš

to drži za delitev premoženja ob ločitvi. če pa ti partner umre, pa si enakovreden dedič z vsemi ostalimi in se deduje CELOTNO premoženje.

Najemnino za stanovanje v lj. naj dobi, kdor je njegov lastnik, torej starša.
Bratu sta ga dala samo v uporabo, torej, da v njem stanuje. On se v bistvu obnaša tako, kot da je do dedovanja že prišlo, kar pa ni prav. S stanovanjem bo lahko prosto razpolagal šele po smrti staršev in po postopku dedovanja.
Vidva, ki živita v mansardi hiše sta na ta način prikrajšana.

Najemnina od stanovanja bi morala biti v bistvu od staršev, ker je verjetno tudi stanovanje še pisano na njiju. Torej so tu krivi starši, ki delajo razliko med sinovoma. Ti ne moreš nič, lahko pa naredi tvoj mož pogovor s svojimi starši.