Nosečnost – otrok – obdržati
En lep dan vsem skupaj.
Imam težavo, zaradi katere ne morem spati, saj ne vem kako naj se odločim.
Vedno sem mislila, da bom ostala brez otrok, saj dolgo nisem spoznala pravega partnerja. Pri 37. letih pa sem le spoznala partnerja s katerim sva si res blizu in se super razumeva, eno leto tudi že živiva skupaj. Za otroke sem bila mnenja, da je tako že prepozno zato nisem niti razmišljala v tej smeri (imela sem tudi neke ginekološke zdravstvene težave, zato se z vprašanjem o otroku sploh nisem ukvarjala).
Sedaj pa se je zgodila nosečnost, nepričakovano. Pri 39.letih. In to me zdaj skrbi. Skrbijo me leta, saj se mi to zdi res prepozno. Skrbi me kako me bodo ljudje gledali v službi in opravljali, da sem si omislila otroka pri teh letih, kako bom v vrtec hodila s samimi mlajšimi, kako bo čez 20. let, …
Ko sem zvedela za nosečnost sem doživela pravi vrtiljak čustev, od presenečenosti do nekega notranjega veselja do skrbi in končno do razmišljanja ali naj otroka sploh obdržim.
Partner je mnenja, da bi ga morala obdržati in je vesel, jaz pa razmišljam….
Vem da ne morem na forumu spraševati kako naj se odločim a vendar bom mogoče dobila vaš pogled, mnenja glede zadeve.
Resnično sem v težki situaciji, če bi bila mlajša sploh ne bi razmišljala, tako pa me zadeva prav duši.
Kaj bi pa vi naredili, če bi se znašli v moji situaciji? Kako gledate na starejše mamice?
rodila sem pri 39 letih
prvi otrok, pravi partner je prišel šele pri 37. letih
vrtec je potekal popolnoma normalno, sekirala sem se dosti manj, kot ostale mamice, ki so skakale v luft za vsako pripombo, ki so jo vzgojiteljice namenile njihovim otrokom
vsi, kar jih poznam, so bili izredno veseli, da sem rodila otroka, ene pripombe v 7 letih nisem slišala na to, da je bilo pozno. v službi ni bilo nobenih problemov. nisem koristila nobene bolniške, čeprav bi mi zaradi starosti in IVF postopka celo pripadala bolniška celo nosečnost. delala do nastopa porodniške, pa še potem malo. ko sem se pogovarjala z ginekologinjo, mi je povedala, da več bolniških zahtevajo mlajše nosečnice, da so starejše bolj trmaste in raje delajo.
otrok je super. sem šla na genetske preiskave, ki so mi pripadale, da sem bila ziher, da ne bo kakšnega downovega sindroma.
kolegica rodila pri 38 letih, drugega otroka, vse super. druga kolegica pri 38 prvega, ravno tako cela žlahta in vsi prijatelji navdušeni, da je dobila otroka
zdaj je pa tako
vse je odvisno od tebe. ali se vidiš kot mati, potem go for it. če se pa ne vidiš kot mati, pa mogoče ni najbolje, da donosiš.
moja mati je bila stara 22, ko me je rodila, pa je bila tako zgarana, da so ji vsi pripisovali deset let več. mene v vrtcu nihče ni čudno gledal, niti ne vem, ali sem bila najstarejša mati, ali je bila mogoče katera še starejša od mene.
se nisem obremenjevala s tem.
Jao ženska, pa kaj se sploh ukvarjaš z drugimi?? Določeni ljudje bodo skoz neki imel za povedat, pa a se ti odločila al pa ne.
Joj kolk žensk je ki imajo pri približn tolk letih otroka.
Evo, od mojga žlahtnica ima 2 otroka, obe stari 20+, cca pol leta nazaj zvedla da je noseča in to pri 43 letih. Mož vesel, hčerki tud in seveda tud ona.
Nardila vse možne preiskave in to je to.
Zato je moje mnenje: če si ga želiš, ga imej, na druge se pa ne oziri.
Ženska, zgodil se ti je božji dar, tebe pa skrbi, kaj bodo drugi rekli??? ☹️
Kaj te briga, kaj bodo rekli, halo? Tvoje telo, tvoj partner, tvoj otrok, tvoja druzina.
Sem rodila pri 40, prvega, brez tezav, brez zapletov, moj zaklad ima 10 mesecev in je nekaj najlepsega, kar se ti lahko zgodi. Ce me kdo zardi tega opravlja, mi je zal zanj, ampak to nima veze z mojo druzino.
Daj nehaj no, zal ti bo do konca zivljenja. Malo detece si te je izbralo za mamico 🥰
Daj ne seri in obdrži otroka. Iz tvojih besed je jasno razbrati, da si ga v resnici vesela, a si pač ena tistih, ki se preobremenjuje z okolico. Če bi bila stara 30, bi že nakupovala pajacke in slinčke. Ozri se malo okrog sebe. Pri 39 s trebuhom nisi nobena posebnost. Jaz sem bila v porodnišnici s svojimi 30 najmlajša na oddelku. So imele skoraj vse 35+ za prvega otroka, najstarejša 42, sicer druga nosečnost, a tudi njen prvi otrok je imel komaj 3 leta. Dovolj si še mlada, zato se ne žri zaradi takih neumnosti in zaradi okolice. Obdrži otroka, ker ti bo drugače gotovo žal.
Če so tvoji edini pomisleki to, kaj bo rekla okolica ali kaj bodo rekli v službi, takoj prenehaj in se začni ukvarjati z resnimi problemi.
Okolica bo rekla eno in drugo in tretje in četrto, nekateri pa bodo tudi tiho. Otroka boš vzgajala ti, ne soseda iz prvega štuka/hiše v tretji ulici od tebe, ne sestrična od tete moža… Kaj pa misliš, da okolica zdaj govori? A to te pa ne “skrbi”? Tisti, ki imajo čas in to želijo, bodo vedno imeli nekaj za pripomniti. Pa ali je to da nimaš otrok, da imaš otroke, kdaj jih imaš, koliko je med njimi starostne razlike, ali pa samo to, kakšno barvo las imaš. Tercialke bodo tercialke, ampak otrok bo pa tvoj. TI boš tista, ki si noseča (kolikor stara že), TI boš tista, ki boš otroka nosila in rodila. VIDVA bosta tista, ki bosta otroka vzgajala.
V službi? Tvoja nosečnost ni njihova stvar, razen kar se bodo morali organizirati za nadomeščanje. Če si v isti službi že dlje časa, moraš pomisliti, koliko si ti oddelala, ko so bile druge na porodniški:)
Ampak nič od tega ni važno. Tudi jaz menim, da se je ta otrok, ta nosečnost pravzaprav, zgodila z razlogom. Če si otroka želita, ne imejta drugih pomislekov, ker je vse to skrajno nepomembno in ne pripomore k ničemur, prav tako ne vpliva na vaše življenje. Le vidva sta tista, ki vesta, kaj in kako in česa si želita. Okolica s tem nima popolnoma nič.
Še to, in kaj potem, če boš slučajno v vrtcu ali šoli najstarejša? Saj po mojem ne boš, ampak kaj potem? Ena mora biti najstarejša, ena najmlajša, ena največja, ena najmanjša, ena najbolj suha, ena najbolj debela, ena z najboljšo službo, ena z najslabšo, ena z največ otroki, sicer več z enim otrokom, ena z najdaljšimi, ena z najkrajšimi lasmi….. In tako naprej. Razumeš, kaj ti hočem napisati?
Pa obnašamo se, kot da so te nosečnosti starejših nekaj novega. Res je, da se starost prve nosečnosti povišuje, ampak tudi pred 100 leti so rojevale v štiridesetem letu starosti in kasneje, pač dokler so izvajali posteljne aktivnosti in dokler sta bila plodna ter se je obdržalo. Saj takrat niti kontracepcije ni bilo normalne, torej je bilo bolj Kolikor jih bog da…
Tudi v moji družini nazaj so imele otroke v poznih 30ih in zgodnjih 40ih, pa imam jaz že kar nekaj let.
Če se misliš ukvarjati s tem, kaj ima kdo za povedati, potem lahko kar zapustiš ta svet, ker se bo vedno našel nekdo, ki bo imel kaj za pripomniti. Če pa misliš živeti svoje oziroma vaše življenje tako, kot ga vi želite, in da boste vi srečni, potem pozabi na mnenje okolice.
Če se odločiš za otroka (kar po mojem si se že, samo neka neumnost te sili v to, da razmišljaš o mnenju okolice), boš imela dosti večje stvari za ukvarjati se z njimi, ne pa s tem, kaj bo kdo rekel.
Naroči se na pregled, preglede, poglej kaj ti pripada in kaj želiš. Potem pa naprej.
Srečno!
Enako kot moji predhodniki tudi jaz mislim, da 39 let ni nikakršna ovira za imeti otroka. Sploh ne v današnjem času. Tudi mene je mama rodila pri istih letih, pa tega nikoli nisem občutila kot breme. Razen, da je bila mogoče malo prezaščitniška.
Soseda je rodila pri 43, partner je še znatno starejši. Pa je otrok, zdaj star nekje 10 let čisto v redu, izrazito spreten in inteligenten in nihče mu ne teži, ko prideta ponj v šolo. Skupaj se igrajo ping pong, računalniške igrice, rolkajo, ni da ni. Otrok te kvečjemu pomladi.
Ne obremenjuj se z mnenjem okolice. Uživaj, sploh ker si očitno otroka želiš in te tvoj dragi v tem podpira. Kaj hočeš lepšega?
To si jaz zelim najbolj od vsega otroka in fiksno sluzbo z diplomo. Stara sem 37let nimam ne sluzbe ker nocem zdravja unicevat v proizvodnji ne zanesljivega tipa sem samska!
Vse dobro in veliko zdravja otrocku.
[/quote]
Samo za informacijo, ker vem, da so tvoje sanje gotovo imeti svojo pisarnico, delavci iz proizvodnje in delavci iz pisaren si zdravje uničujejo na enak način in nabirajo enake diagnoze. Težave s hrbtom, največkrat križ ali še pogosteje težave z vratno hrbtenico, okvara oči, okvare v ramenih, komolcih, zapestjih, krčne žile. Oboji enako. Raje reci bobu bob, da ti je pod častjo delati v proizvodnji in to je to. Ne pa neke pravljice o zdravju…..
Avtorica, sem nekje tvojih let in če bi mi kdo rekel, da se naj zaradi tega, ker sem prestara za mamico, otroku odpovem, bi ga nekam poslala. Najbolje je, da si čim prej nadeneš trdo kožo, ker se ljudje vpikujejo v vse mogoče in ko sem to doživela na lastni koži, me je najprej šokiralo, potem pa sem si rekla Hej, kdo pa so ti ljudje, da mi bodo krojili usodo. Ignoriraš in greš dalje, ker je res, da bodo veeedno našli nekaj.
Samo za informacijo, ker vem, da so tvoje sanje gotovo imeti svojo pisarnico, delavci iz proizvodnje in delavci iz pisaren si zdravje uničujejo na enak način in nabirajo enake diagnoze. Težave s hrbtom, največkrat križ ali še pogosteje težave z vratno hrbtenico, okvara oči, okvare v ramenih, komolcih, zapestjih, krčne žile. Oboji enako. Raje reci bobu bob, da ti je pod častjo delati v proizvodnji in to je to. Ne pa neke pravljice o zdravju…..
[/quote]
Sori imam diplomo in ne mislim zdravja zafrckat v proizvodnji s placo ki ne pokrije najema stanovanja stroskov hrane in bencina cex mesec. Hvala lepa! Zato smo studirali da mamo pred takimi sluzbami mir.
Sori imam diplomo in ne mislim zdravja zafrckat v proizvodnji s placo ki ne pokrije najema stanovanja stroskov hrane in bencina cex mesec. Hvala lepa! Zato smo studirali da mamo pred takimi sluzbami mir.
[/quote]
Še enkrat, ker imaš očitno malce težav z razumevanjem. Če je point zdravje, si na istem kot za pisalno mizo. Enake težave, enake okvare. Ampak pri tebi je skrb za zdravje samo celofan, v katerega zavijaš svoj odpor do tega dela. Kaj si študirala, da si zdaj neuporabna? Si študirala zato, da boš doma na kavču in bo tvoje življenjske stroške krila država? To ti pa ni pod častjo? Pa uspe pokriti vse te stroške?
Še enkrat, ker imaš očitno malce težav z razumevanjem. Če je point zdravje, si na istem kot za pisalno mizo. Enake težave, enake okvare. Ampak pri tebi je skrb za zdravje samo celofan, v katerega zavijaš svoj odpor do tega dela. Kaj si študirala, da si zdaj neuporabna? Si študirala zato, da boš doma na kavču in bo tvoje življenjske stroške krila država? To ti pa ni pod častjo? Pa uspe pokriti vse te stroške?
[/quote]
Trenutno imam lastnisko stanovanje – dedovala in cisto nov avto star cca.1 mesec, dedovala denar, kupla pa tako, da ne prekoračim cenzusa 120.000 za stanovanje in 12.000 za nov avto. Socialno pa prejemam ker nimam cenzusa presezenega. Še kaj te zanima?
Pa veš kaj, tio povem da moški sploh ne slišijo tega, ampak slišijo samo da nimam službe. En me je htel kar v Graz za čistilko poslat, ker je nucal keš ker je zasvojen s travo, torej narkoman. Takim zal ni dovolj da mas stanovanje in avto.
Še kaj vas zanima? Z veseljem odgovorim.