Izgorelost

Odgovarjajo: mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt

Čas za počitek

Default avatar
Pozdravljeni !

Napisal bi rad svojo izkušnjo.
Delam približno 26let z ljudmi.
Delo z ljudmi zna biti kar naporno, tudi v mojem primeru, ker sem tudi malo bolj dovzeten na čustvenem področju.
Imam dneve, ko sem bolj utrujen , dneve ko je malo bolje.
Dostikrat mi rečejo, naredi si zid in ne pusti vsem tem negativnim čustvom , da te prizadanejo.
Ja, dosti lahko je reči in drugo storiti.
Priznam, lahko bi tudi sam delal malo več na tem področju, ampak rad bi povedal, da me včasih preveč vse povozi in službo nosim domov in ne znam preklopiti, izklopiti določene situacije , razmišljam o vseh teh situacijah, če me je kaj razjezilo, še kar premlevam določene stvari.
Malo so krivi tudi pogoji dela v samem podjetju. Namreč opravljam delo, kjer me tisti čas ko delam ne more nobeden zamenjati, delam tudi z denarjem in praktično moram biti vseskozi dosegljiv, tako da nimam zagotovljenega počitka ali normalne malice med delovnim procesom.
V samem podjetju sem že dolgo. Včasih so bili boljši časi in sem imel menjavo.
Sedaj so trenutne razmere kot nalašč za delodajalce, da se je začelo varčevati na delavcih.
Delaj, saj si tako ali tako samo številka. Moje mišljenje in mislim, da imam kar prav.
Ampak, delodajalec misli predvsem nase in ne na človeka in da tudi sam rabim malo počitka.
Pri nas nimamo nekega sindikata, tako da so pravice hitro povožene.

Leta 2011 sem zbolel za limfomom in pričel z intenzivnim zdravljenjem, ki je potekalo približno pol leta. Eno leto sem bil odsoten in delovnega procesa.
Po zaključenem zdravljenju sem imel še približno 5 let redne kontrole v Ljubljani, nakar sem zaključil z zdravljenjem.
Sedaj imam določene kontrole preko osebnega zdravnika, glede na mojo naravo bolezni, ki sem jo imel.
V vsem tem času , po zaključenem zdravljenju nisem nikoli zaprosil ali rabil kakšno bolniško , tudi nisem bil nič bolan, kot nekateri že zaradi lažjega kašlja letijo k osebnem zdravniku po bolniški list.
Sem ogromno vzunaj v naravi, svežem zraku, treking, hribi .... ker mi to predstavlja protiutež službi, da si zbistrim glavo.
V zadnjem času sem začutil, da mi predstavlja služba malo večje breme in da se preveč ukvarjam s temi mislimi tudi doma. Prišel sem do točke, ko sem o tem govoril z osebno zdravnico in ji povedal, da nosim službo mogoče preveč domov in da sem utrujen glede tega.
Odgovor zdravnice je bil, da včasih človek rabi nekoga , da ga malo "brcne" in da gre naprej.
Da je tudi sama dosti obremenjena in da dostikrat sanja o ordinaciji in vseh teh ljudi, ki pridejo. Ok, sem se nasmehnil in prosil, ker je bil tudi že čas letne kontrole, za odvzem krvi in pregled celotne bio sheme (jetrni encimi, ščitnica ...)
Kot sem pričakoval, so bili jetrni encimi malo povišani, kot tudi ščitnica.
Ker sem bil v preteklosti bolan, sem takoj dobil napotnico za ultra zvok trebuha in vratu, ker sem imal tisti čas bolezni tudi obsevan vrat. Rezultati niso pokazali nobenega odstopanja.
Ponovno imam naročen pregled za odvzem krvi in pregled ščitnice.

Če pomislim, zaradi česa sem prišel do mojega osebnega zdravnika, je čisto logično, da je pokazalo odstopanje v jetrnih encimih in ščitnice zaradi stresa in preobremenjenosti v službi.
Lahko hodim v nedogled na odvzem krvi, vendar ne razumem, zakaj se ne ubada osebni zdravnik zaradi vzroka, zaradi katerega sem prišel.
Tudi sam sem človek in rabim mogoče malo oddiha, tudi delno zaradi strahu, da si ne škodujem spet zdravju in posledicami, ki sem jih že dal skozi, tako da ...
Probavam biti pozitiven , vendar določenih prijemov pač ne razumem, predvsem zaradi moje preteklosti in tudi dejstva, da nisem bil po vsem zdravljenju niti enkrat na bolniški, kot tudi ne pred mojo boleznijo.

Razmišljam o menjavi službe, vendar vsa ta situacija dan današnji mi samo da vedeti, da trenutno nimam kaj dosti na izbiro.
Vem, da bom mogel pri sebi delati več, ampak po drugi strani, bi lahko zdravnik napisal in razumel situacijo, da se malo odpočijem ?

Lp
Default avatar
Spoštovani,

Vaš zapis je zame strokovno zelo zanimiv, ker ste se z dobrim uvidom dotaknili različnih nivojev problematike prekomernega izčrpavanja in izgorelosti. En nivo oz. deležnik so delodajalci in njihovo razumevanje skrbi za počutje zaposlenih. Tukaj imamo ogromne rezerve in priložnost za družbeni razvoj v prihodnosti. Običajno ne gre za to, da bi delodajalci namerno škodovali zaposlenim, saj se tudi sami pogosto kot klienti z izgorelostjo znajdejo pri nas na obravnavi. Podobno bi lahko rekli za drugega deležnika, zdravstveni sistem. Številni osebni zdravniki in psihiatri imajo dober uvid v problematiko izgorelosti in ustrezno obravnavajo paciente (bolniška, napotitev na psihoterapijo, zdravila, kadar je to ustrezno itd.). Nekateri moji klienti pa poročajo o popolnoma napačni obravnavi. Spomnim se primera, ko je splošna zdravnica hudo izgoreli klientki rekla: »saj ste močna ženska, boste že zmogli …«. Kar je velika strokovna napaka. Ta gospa je potrebovala popolnoma drugačen pristop in proces rehabilitacije ter ga pri drugem zdravniku tudi dobila. Torej, strinjam se z vami, da imamo kot družba velike rezerve pri obravnavi dotične problematike. Še posebej če naredimo primerjavo recimo s Kanado ali Norveško.

Vendar, … zdaj pride vendar :) … vendar pa vidim bistvo vašega zapisa drugje. Bistvo vašega sporočila vidim nekako takole: »Vem, da bi moral sam poskrbeti zase, ampak vseeno raje ne bom. Lažje bi mi bilo, če bi drugi videli, da potrebujem počitek in poskrbeli zame.« Tretji deležnik v vaši zgodbi ste vi sami s svojo osebnostno strukturo in psihološko logiko. Kot ste namignili, mislim, da sami dobro veste, da se tam skriva polje vaše moči in možnost dejanske spremembe kvalitete življenja. In tudi rešitev težave prekomernega izčrpavanja seveda. Samo tam lahko zgradite orodja, ki jih trenutno ne uporabljate. Recimo dodatna orodja za delo z ljudmi, s katerimi lahko bolje začrtate mejo med sabo in strankami. Pa orodja, s katerimi bi lahko uveljavili svoje interese pri delodajalcu in s tem poskrbeli zase. Pa orodja kako poskrbeti zase v okviru zdravstvenega sistema. Pa ne samo orodja. V vas se skrivajo tudi stare iracionalne prepovedi, s katerimi si prepovedujete uporabiti ta orodja in sploh poskrbeti zase. Vsi odgovori in rešitve so v vas, ne zunaj vas. Tudi odgovor na vprašanje zakaj polagate moč in upanje v roke drugih, ne uporabite pa svoje moči. Seveda ne zato, ker ne bi znali ali ne bi bili tega sposobni, ampak za to obstajajo globoki, tehtni in zelo zanimivi razlogi.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić
_____________________
mag. Uroš Drčić
transakcijski analitik - psihoterapevt
m: 031 336 452
e: [email protected]
url: http://www.revitacenter.si
Default avatar
Pozdravljeni !

Hvala za vaš čas in odgovor.

Se strinjam, da se veliko da narediti še na osebni ravni, osebnem razmišljanju.
Večinoma časa mi to uspeva, vendarprišlo je obdobje, ko so se mi stvari malo nabrale, slabši delovni pogoji, ter nezadovoljstvo,
posledično psihična utrujenost in iskanje rešitve, kar me je malo povozilo.
O stvareh sem se pogovoril z svojimi nadrejenimi, ki me razumejo in kot odgovor sem dobil,
da sem še dober, da vztrajam v tem poslu. Se pravi, bolj je pomembno koliko zdržiš, kot pa da se najde neka rešitev.
Nadrejeni so osebe, s katerimi smo skupaj začeli delati v podjetju in pozanjo sam sistem dela , ter samo delo, ki ga upravljam.
Seveda me ob odgovorih nadrejenih daje misliti, da so prisotni višji interesi in ne posluh za samega delavca.

Če je delavec zadovoljen , se to odraža v uspešnosti podjetja in posledično boljšemu zaslužku.

Saj sam vidim po sebi, če mi nekje deluje prostor pristen, prijazen, se bom še vrnil.
Tako da, kar se tiče odnosov, bi mogli najprej nadrejeni delati v smeri delavec-podjetje, ter nato kapital, vendar je dandanašnji vse prej, kot tako.
Bolj so pomembni grafi na računalniku.

Ampak uredu.
Stvari so na meni in sam bom mogel narediti tako, da bo na koncu najboljše zame.

Lep pozdav !

Moderatorji

mag. Uroš Drčić , transakcijski analitik - psihoterapevt
Uroš Drčić