Bi kupili zelenjavo, sadje od sestre?
Danes sem bila na obisku pri sestri v sosednjem kraju. Ena stvar me je šokirala.
Mi živimo v bloku, zato vso zelenjavo, sadje kupujemo.
Ona ima hišo in okrog kar nekaj zemlje, tja sta se preselila tri leta nazaj z možem, tako da imajo doma sezonsko sadje in zelenjavo.
Pravi, da jim je letos dobro rodilo in da če bi želela, mi lahko kaj proda, kar imajo viška.
Drugače sva v nekih srednje dobrih odnosih.
Sploh nisem vedela, kaj naj rečem. Če bi bila jaz na njenem mestu, bi lastni sestri z veseljem podarila.
Ne vem, kaj naj si mislim. Po drugi strani vem, da določenega sadja res ne špricajo in bi nam zato ustrezalo.
Hvala za mnenja.
Običajno si podarimo.
Vendar, če pogledaš z druge plati, je kupila gnojilo, seme, sadike, koprene, plačuje vodo, vrtne pripomočke, plačuje NUSZ, veliko delajo, zakaj ji ne bi prispevala nekaj denarja po sestrski ceni ali opravila drugo delo zanjo.
Meni se zdi ok, da se ceni delo bližnjih in sodeluje. Ali plačaš ali vrneš uslugo.
Sem bila kot mlado dekle v Avstriji pri eni družini 1.5 meseca zaradi jezika, daljno sorodstvo. Je mlada gospa svoji mami, ki ji je občasno pazila otroka, vedno prinesla kaj iz trgovine, da se oddolži. Pa so bili zelo ljubeča, povezana, kmečka družina.
Takoj bi pomislila, da jim gre z denarjem na tesno in se ne bi nič obotavljala, ampak od takrat naprej zelenjavo in sadje kupovala pri njej. Mene ne bi stalo nič več, kot če zelenjavo kupim v trgovini (še za popust bi se lahko zmenila), s tem da bi imela res prvovrstno zelenjavo, pa še sestra bi imela nekaj od tega.
Drugačna situacija je, če si ji ti v preteklosti dostikrat kaj podarila in sta si bili nasploh zelo blizu. V tem primeru lahko edino sama presodiš ali je sestra škrta ali pa obstaja kakšna druga razlaga.
Zelo poredkoma se ljudje namreč začno obnašati skopuško šele kasneje v življenju. Če je že prej imela take tendence, potem je ta razlaga mogoča. Če ne, bi pa prej pomislila na finančno stisko ali pa na to, da ji morda ti nikdar nisi ničesar podarila in ti zato tudi ona ni pripravljena zelenjave pokloniti. Si slučajno kdaj preveč izkoriščala njeno dobrodušnost? Je bila ona v preteklosti bolj sebične in izkoriščevalske narave?
Morda pa je imela s kom od bližjnih slabe izkušnje s poklanjanjem zelenjave, ker so to začeli izkoriščati, in je zato sedaj pri tem izjemno previdna.
Možno je pa tudi, da se z vrtnarjenjem večinoma ukvarja njen mož in je on tisti, ki svojega pridelka ne želi dajati zastonj.
Skratka obstaja kar dosti razlogov, zaradi katerih lahko pride do take situacije. Ni nujno, da ti sestra ni želela pokloniti zelenjave, morda si tega enostavno ne more privoščiti.
Najbolj mi je zanimivo to tvoje skopuštvo do “lastnih” ljudi. Ko je potrebno nekaj plačati v trgovini, takrat ni problema, a ko vam enake stvari ponudi sorodnik, pa pričakujete da bo brezplačno?!
Kot drugo, ne vem zakaj zraven še pametuješ češ “če bi ti imela bi pa to podarila”. Nihče ti ne brani, da kupiš vrt ga obdeluješ in na koncu vse pridelke podariš, zase pa jih greš kupit v trgovino.
Sam imam s sorodniki in tudi s kolegi prijateljsko poslovni odnos. Od njih nič ne pričakujem, če pa jih prosim za uslugo pa povprašam koliko računajo. In takšne stvari pričakujem tudi od drugih. In načeloma imam z vsemi dobre odnose, razen s tistimi v mrzli žlahti, ki mislijo, da sem jim nekaj dolžan.
Sestra tega verjetno ni nasadila za prodajo in ima pač dobro letino. Tudi jaz sadim samo zase in imam precej viška. Še pomislim ne da bi računala. Soseda redno dobi jabolka in sadike, ona meni da luštrek, ki mi sploh ne zrase. Teti sem dajala solato, buče in kumare dokler ni imela svojih, ona meni da rože za na pokopališče. Druga soseda je bila vesela buč, kumar in sadik solate. Včeraj sem tretji sosedi dala košaro aronije cca 2 kg. Ko je vrnila košaro pred hišo je bila v njej velika čokolada. V naši soseski in sorodstvu poteka vedno izmenjava in nihče ne gleda kdo da več. Meni bi bilo bolno da bi mi sestra zaračunala, bi se ji pa sama nekako oddolžila.
Sploh ni problem plačati, tudi če je sestra. Saj ti verjetno ni ponujala vsako glavico solate za plačilo, ampak večjo količino. Sigurno ne boš plačala več kot v trgovini in boš dobila dobro mero, pa še kaj za povrh. Pa še nešpricana hrana je. Tako lahko vsaj mirno prideš samo na kavo in klepet, ker tisto kar odneseš itak plačaš.
Roko na srce, najbolj bedni so tisti, ki pridejo, dva dni poležavajo in jejo na tuj račun, potem se pa odpeljejo s polnim prtljažnikom in niti ne vprašajo, če so kaj dolžni.
Jaz se vsakemu, ki mi prinese kaj z vrta, oddolžim ali s kavo ali kinder jajčki za otroke.
Ene buce in glave solate ji ne bi ne vzela, ne placala.
Bi se pa v tvojem primeru zmenila z njo za redni odjem, torej toliko zelenjave, cena taka in ce bi obema ustrezalo, bi se sla to rec s sestro.
Meni prijateljica prinese kdaj kako buco, ohrovt, por, pac kaj, kar ima viska in bi slo v nic.
Jaz njej marmelado, kako pecivo, vcasih cokolado, obvezno pa placam kavo, ko mi prinese kaj zelenjave. Nima pa toliko vrta, da bi me redno zalagala, ce bi imela, bi se z njo zmenila za ceno.
Jaz pa mislim, da ima že poln kufer tebe in tvojega prtljažnika. Roke imamo zato, da včasih tudi kaj damo, če že sprejemamo. Vsak “vrtičkar”, ki ima viška zelenjave in jo ne poje ali drugače shrani, jo šenka prijateljem, žlahti. Vsaj pri nas je tako. So pa ljudje, ki poznajo samo grablje, lopate pa ne.
Sem se naposlušala kako lep vrt imam. Pa kako je vse super in dobro.
Da kaj rata je treba veliko vložit. Denarja in dela. Klik mi je naredil, ko je kolegica hvalila mojo zelenjavo in potem še pričakovala, da ji gratis dostavim. Očiščeno in oprano. Jah seveda. Dam samo še tistim, ki to cenijo in znajo pokazati. Magari z mini čokoladko.
Med sosedi pa itak laufa kompenzacija na polno.