Starševski čvek

Vesel sem, da sem brez otrok

Default avatar
- finančna mišica Big Pharma je bila med pandemijo izkrivljala znanost
4. julij, 2020 07:30
Izgubil sem zaupanje v medicinske raziskave - finančna mišica Big Pharma je bila med pandemijo izkrivljala znanost
© Getty Images / slike SOPA
346
Sledite RT naprej
RT
Avtor Malcolm Kendrick , zdravnik in avtor, ki deluje kot zdravnik v Nacionalni zdravstveni službi v Angliji. Njegov blog lahko preberete tukaj, njegova knjiga "Zdravniški podatki - kako razvrstiti medicinske nasvete po zdravniških neumnostih" je na voljo tukaj .

Dokazi, da se poceni proti malarijskim zdravilom, ki stanejo 7 funtov, bori proti Covid-19, se uniči. Zakaj? Ker vam farmacevtski velikani želijo prodati zdravljenje, ki stane skoraj 2000 funtov. To je kriminalno.
Pred nekaj leti sem napisal knjigo z naslovom "Zdravniški podatki". To je bil poskus, da bi ljudem pomagali razumeti ozadje plimnega vala medicinskih informacij, ki se vsak dan zruši nad nami. Podatki, ki so pogosto povsem nasprotujoči, in sicer "Kava je dobra za vas ... ne, počakajte, da je za vas slabo ... ne, počakajte, spet je dobro za vas," je ponavljala reklamacija.

Izpostavil sem tudi nekaj trikov, iger in manipulacij, s katerimi se zdravila zdijo veliko bolj učinkovita, kot so v resnici, ali obratno. Moram reči, da je to lahko zelo spodbuden svet za vstop. Ko govorim o tej temi, pogosto začnem z nekaj citati.

Na primer, tukaj je dr. Marcia Angell, ki je več kot 20 let urejala revijo New England Journal of Medicine in leta 2009 napisala:

„Kliničnim raziskavam, ki so bile objavljene, ni več mogoče verjeti ali se zanašati na presojo zaupanja vrednih zdravnikov ali avtoritativne medicinske smernice. Ne veselim se tega sklepa, ki sem ga v svojih dveh desetletjih kot urednik dosegel počasi in nenaklonjeno. "

So se stvari izboljšale? Ne, verjamem, da so se poslabšali - če bi bilo to res mogoče. Pred kratkim so mi poslali naslednje e-poštno sporočilo o razpravah z zaprtimi vrati, brez snemanja, ki je potekala maja letos v skladu s pravili o Chatham Houseu brez razkritja:

PREBERI VEČ
Coronavirus 2.0 je lahko do devet ČASI bolj nalezljiv ... toda to lahko povzroči praznovanje Coronavirus 2.0 je lahko do devet ČASI bolj nalezljiv ... toda to lahko povzroči praznovanje
„Na skrivaj posneto srečanje med glavnim urednikom revije The Lancet in New England Journal of Medicine razkriva oba moška, ​​ki spominjata na„ kriminalni “vpliv, ki ga ima velik farmacevt na znanstvene raziskave. Po besedah ​​Philippea Douste-Blazyja, nekdanjega zdravstvenega ministra Francije in kandidata za direktorja Svetovne zdravstvene organizacije leta 2017, je razprava o zaprtih vratih leta 2020 v Chatham Houseu potekala med [glavnimi uredniki], katerih objave so tako umaknile prispevke, ki so naklonjeni veliki farmaciji zaradi goljufivih podatkov .

E-poštno sporočilo se je nadaljevalo s citatom iz tega posnetka: „Zdaj ne bomo mogli več objaviti podatkov o kliničnih raziskavah, ker so farmacevtske družbe danes tako finančno močne in so sposobne uporabljati takšne metodologije, da nas lahko sprejmejo dokumenti, ki so na videz metodološko dovršeni, vendar jim v resnici uspe, da sklenejo, kar želijo, da sklenejo, "je dejal odgovorni urednik The Lancet Richard Horton."

YouTubov videoposnetek, v katerem se razpravlja o tej težavi, najdete tukaj . V francoščini je, vendar obstajajo angleški podnapisi.

New England Journal of Medicine in The Lancet sta dve najvplivnejši medicinski reviji na svetu, ki ima največ sredstev. Če ne bodo več mogli zaznati, kaj je v bistvu lažna raziskava, potem ... Kaj potem? Kaj potem v resnici?

V bistvu so se stvari na splošno spremenile na slabše, odkar je udarila pandemija Covid-19. Nove študije, novi podatki, nove informacije prihajajo z navidezno hitrostjo, pogosto z malo ali brez učinkovitega pregleda. V kaj lahko verjamete? Komu lahko verjamete? Skoraj nič ne bi bil najvarnejši postopek.

V zadnjih nekaj mesecih se je pojavilo eno vprašanje, ki je odstranilo preostale ostanke mojega zaupanja v medicinske raziskave. Zadeva protimalarično zdravilo hidroksiklorokin. Morda se dobro zavedate, da jo je podprl Donald Trump - kar mnogim ljudem predstavlja celo vrsto težav.

Vendar pa sem pred napadom pandemije lokalnemu zavodu za zdravstveno varstvo priporočil, da se raje založimo za hidroksiklorokin. V preteklih letih je bilo veliko raziskav, ki nakazujejo, da lahko zavira vdor virusov v celice in da moti tudi razmnoževanje virusov, ki so enkrat v celici.

Ta mehanizem delovanja pojasnjuje, zakaj lahko pomaga preprečiti, da bi parazit malarija vstopil v rdeče krvne celice. Znanost je zapletena, vendar so mnogi raziskovalci menili, da obstaja dober razlog za mišljenje, da ima lahko hidroksiklorokvin resnične koristi, če že ne drobljenje zemlje, Covid-19.

TUDI NA RT.COM
Prvi ruski prostovoljci za cepivo proti koronavirusu poročajo o neželenih stranskih učinkih. Upanja so zdaj velika za množično imunizacijo jeseni
To idejo je še podkrepilo vedenje, da ima nekatere učinke na zmanjšanje tako imenovane „citokinske nevihte“, ki velja za smrtonosno pri Covid-19. Predpisan je pri revmatoidnem artritisu za zmanjšanje imunskega napada na sklepe.

Drugi razlog za priporočilo hidroksiklorokinina je, da je izredno varen. Je na primer najpogosteje predpisano zdravilo v Indiji. Predpisane so bile milijarde odmerkov. V večini držav je na voljo brez recepta. Torej, počutil sem se prijetno, ko sem priporočil, da se poskusi. V najslabšem primeru ne bi bilo škode.

Potem je hidroksiklorokin postal središče svetovne nevihte. Na eni strani so nosili bele klobuke raziskovalci, ki so ga uporabljali že zgodaj, kjer je bilo videti, da prinaša nekaj pomembnih koristi. Na primer, profesor Didier Raoult z Institut Hospitalo-universitaire Méditerranée v Franciji:

"Znani francoski profesor raziskav je poročal o uspešnih rezultatih novega zdravljenja za Covid-19, z zgodnjimi testi, ki kažejo, da lahko prepreči, da bi virus nalezal v samo šestih dneh."

PREBERI VEČ
Francija je naložila plačilo po tem, ko je zdravilo za epilepsijo, ki ga je proizvajalo podjetje za cepivo proti koronavirusu Sanofi, povzročilo prirojene napake Francija je naložila plačilo po tem, ko je zdravilo za epilepsijo, ki ga je proizvajalo podjetje za cepivo proti koronavirusu Sanofi, povzročilo prirojene napake
Sledila je raziskava maroškega znanstvenika z univerze v Lillu:

"Jaouad Zemmouri ... verjame, da bi 78 odstotkov smrti v Evropi Covid-19 lahko preprečili, če bi Evropa uporabila hidroksiklorokin ... Maroko s 36 milijoni prebivalcev (približno desetina ZDA) ima le 10 079 potrjenih primerov Covid-19 in le 214 smrti.

"Profesor Zemmouri verjame, da je Maroko zaradi uporabe hidroksiklorokinina povzročil 82,5-odstotno stopnjo okrevanja od Covid-19 in le 2,1-odstotno smrtnost pri tistih, ki so bili sprejeti v bolnišnico."

Tik pred tem, 22. maja, je bila v The Lancet objavljena študija, ki navaja, da je hidroksiklorokin dejansko povečal smrtnost. Nato se je izkazalo, da uporabljenih podatkov ni mogoče preveriti in so jih najverjetneje sestavili. Avtorji so imeli velik navzkrižje interesov s farmacevtskimi podjetji, ki izdelujejo protivirusna zdravila. Horton je v začetku junija celoten članek umaknil .

Nato se je pojavila študija v Veliki Britaniji, ki kaže, da hidroksiklorokin sploh ne deluje. V pogovoru o rezultatih je profesor Martin Landray, profesor z univerze v Oxfordu, ki je vodja preizkusa Randomized Evaluation of Covid-19 Therapy (RECOVERY), izjavil :

"To za Covid-19 ni zdravljenje. Ne deluje. Ta rezultat bi moral spremeniti medicinsko prakso po vsem svetu. Zdaj lahko nehamo uporabljati drogo, ki je neuporabna. "

Odtlej so raziskavo močno kritizirali drugi raziskovalci, ki trdijo, da je bil uporabljeni odmerek hidroksiklorokinina potencialno strupen. Dali so ga tudi prepozno, da bi lahko imel kakšen pozitiven učinek. Mnogi bolniki so že bili na ventilatorjih.

Ta teden so mi poslali predhodno kopijo članka o študiji, ki bo objavljen v Mednarodnem časopisu za nalezljive bolezni. Njen avtor je ugotovil, da je hidroksiklorokin »znatno« zmanjšal smrtnost pacientov, vključenih v analizo. Študija je analizirala 2.541 bolnikov, hospitaliziranih v šestih bolnišnicah med 10. marcem in 2. majem 2020, in ugotovili, da je umrlo 13 odstotkov bolnikov, zdravljenih s hidroksiklorokininom, 26 odstotkov pa tistih, ki zdravila niso prejeli.

Ko se stvari to zaplete, ponavadi iščem potencialno navzkrižje interesov. S čimer mislim, kdo bo zaslužil s klofutom uporabe hidroksiklorokinina, ki je generično zdravilo, ki obstaja že od leta 1934 in stane približno 7 funtov za steklenico 60 tablet?

V tem primeru so najprej tista podjetja, ki izdelujejo izjemno draga protivirusna zdravila, kot je Remdezivir Gilead Sciences, ki v ZDA stane 2.340 dolarjev za tipičen petdnevni tečaj . Drugič, podjetja si prizadevajo pridobiti cepivo na trg. Tu so na kocki milijarde in milijarde dolarjev.

V tem svetu poceni zdravil, kot je hidroksiklorokin, nima veliko možnosti. Niti poceni vitaminov, kot sta vitamin C in vitamin D. Ali imajo koristi za obolele Covid-19? Prepričan sem, da imajo. Ali bodo takšne koristi odpuščene v študijah, ki so bile skrbno manipulirane, da se zagotovi, da ne delujejo? Seveda. Zapomnite si te besede: "Farmacevtska podjetja so danes tako finančno močna in so sposobna uporabljati takšne metodologije, da lahko sprejmemo papirje, ki so na videz metodološko dovršeni, vendar jim v resnici uspe, da sklenejo, kar želijo, da sklenejo."

Če vlade in zdravstveni organi ne bodo odločno odločili, da bi trajno prekinili finančne vezi med raziskovalci in Big Pharma, se bodo ta izkrivljanja in manipulacije v prizadevanju za velik dobiček nadaljevale. Samo prosim, ne zadržujte diha v pričakovanju


STA
"Če se država odloči za obvezno cepljenje, na neki način prevzame tudi odgovornost za morebitno okvaro zdravja osebe, ki se cepi," meni Simonović.
O nizki prekuženosti Slovencev proti koronavirusu
»Trenutno je res zelo nizka, ker virus velike večine prebivalcev ni ujel. Le tako, da bolezen prebolimo, se razvije začasna ali trajna odpornost proti ponovni okužbi, drug način pa je cepljenje. Ko bo cepivo, se bomo lahko s tem virusom seznanili, naši organizmi bodo lahko razvili zaščito pred naravno okužbo. S cepljenjem tako preprečimo ugodne pogoje za virus, da najde organizem, v katerem se lahko razmnožuje in širi na druge ljudi.«
Kako se je koronavirus obnašal, spreminjal, okuževal ... v očeh epidemiologov? Kaj je o njem znanega doslej?

Zdaj poznamo njegov celotni genom, različice virusa, ki obstajajo v populaciji, vemo, da je glavni prenos kapljičen – z neposrednimi kapljicami, ki nastanejo ob kašljanju, kihanju, tudi glasnem govorjenju okužene osebe. Drugi način prenosa pa je kontakten – kadar oseba zanese virus v svoje telo preko površin, ki so okužene z izločki okužene osebe. Vemo, da lahko okužbe potekajo tudi brez znakov, prenašajo pa se v bolj intimnem, družinskem okolju. Poznamo inkubacijsko dobo – od dveh do 14 dni so najradikalnejši razmaki, običajno pa od okužbe do prvih znakov preteče od štiri do šest dni.

Virus je še vedno navzoč – kako naj se vedemo zdaj?

Virus je navzoč, v svetovnem merilu število obolelih celo narašča – in to hitreje kot takrat, ko smo se s koronavirusom srečevali v naših krajih. Zaradi bolj sproščenih meja in možnosti vnosa virusa iz tujine vseskozi obstaja možnost, da se okužimo, tako da zaščitno vedenje velja, vse dokler ne bomo zaščiteni s cepivom. Splošne preventivne ukrepe bo treba izvajati še naprej: skrb za ustrezno higieno rok, za higieno kašlja, da v času, ko zbolimo, ostanemo doma, tudi če ne določimo, za katero vrsto prehladnega obolenja gre. Kadar ni mogoča ustrezna fizična distanca, uporabljajmo maske. In izogibanje prostorom, kjer je večje število ljudi. Prezračevanje prostorov in skrb za imunski sistem vsakega posebej.

Kako bomo virus obvladovali v prihodnje?

Za dobro obvladovanje takšne nalezljive bolezni je edino učinkovito cepljenje. Če se bo razvilo varno in dovolj učinkovito cepivo, bomo s cepljenjem lahko obvladovali zbolevanje in s tem tudi širjenje virusa. Pri tem pa bodo seveda pomembni tudi razvoj oziroma dognanja pri iskanju učinkovitega zdravila za zaustavljanje koronavirusne okužbe.

Kdaj bo torej cepivo na voljo?

Glede na klasičen način priprave in preizkušanja cepiv smo najprej pričakovali, da bo cepivo na voljo šele v obdobju enega do dveh let. Glede na nove pristope pri pripravi cepiv pa znanstveniki predvidevajo, da bi lahko bilo morda na voljo že proti koncu letošnjega leta.

Če bomo cepivo dočakali že konec leta, bo preizkušanje na deset tisoč prostovoljcih le kratkotrajno. Je to običajno? Je dovolj zanesljivo?

To ni toliko vezano na čas. Govorimo o bolezni, ki ima relativno kratko inkubacijsko dobo. Če izpostavimo cepljeno in necepljeno skupino na območje, kjer je širjenja virusa še veliko, lahko relativno hitro ugotovimo, koliko redkeje zboleva skupina, ki je bila cepljena, v primerjavi s skupino, ki je prejela placebo. Na podlagi tega lahko v krajšem obdobju ugotovimo, kako učinkovito je cepivo v funkciji zaščite pred boleznijo.

Kaj pa dolgotrajni učinki?

Kar se tiče neželenih učinkov, so pri veliki večini cepiv kratkoročni. Povezani z aplikacijo cepiva, ki se kmalu razvijejo, dolgoročnih pa ne zaznavamo veliko. Cepivo tudi ne ostane večno v telesu, učinek ostane, cepivo pa ne.

Kako pa je z imunizacijo? Pri gripi nas cepljenje ščiti le kratek čas, se domneva, da bo pri koronavirusu, ki ima ravno tako sposobnost hitrega spreminjanja, podobno in se bo treba cepiti vsako sezono? Tistim, ki že imajo protitelesa, pa se torej ne bo treba?

Tega še ne vemo. Pri gripi vemo, da je imunski odgovor relativno kratek, tako po preboleli okužbi kot po cepljenju. Hkrati pa se ta virus tako hitro spreminja, da je treba vsako leto prilagoditi cepiva novemu krožečemu virusu. Pri koronavirusu ugotavljamo, da se prav tako nekoliko spreminja, a te spremembe niso tako značilno velike, da bi to vplivalo na imunski odgovor, ki nastane po okužbi. Tako da resnično še ne vemo, ali bo potrebno tako pogosto cepljenje, vsako sezono, kot je to pri gripi.

Koliko ljudi se bo moralo cepiti, da bo večina populacije varna pred koronavirusom?

Pri večini nalezljivih bolezni je delež oseb v populaciji, ki morajo biti cepljene, da se učinkovito prepreči širjenje povzročitelja bolezni, odvisen od tega, kako hitro se virus širi znotraj neimune, nezaščitene populacije. Glede na to, da je faktor prenosa pri koronavirusni okužbi večji kot pri gripi, predvidevamo, da bi bilo treba doseči med 60- do 80-odstotno precepljenost v populaciji. Na ta način bi lahko uspešno obvladovali širjenje koronavirusa.

Obstaja možnost, da bi bilo cepljenje obvezno. Bi bilo to po vašem dobro?

Obstajajo države, kjer cepljenja niso obvezna, pa dosegajo višjo stopnjo precepljenosti kot pri nas ali v nekaterih drugih državah, kjer je cepljenje obvezno. Tako, da »obveznost« nekega ukrepa ni edini pomemben element za doseganje dobre precepljenosti. Dosti bolj k temu pripomore razumevanje vsakega posameznika, zakaj je smiselno, da se najprej s cepljenjem zaščiti sam in da s cepljenjem pravzaprav zaščiti svoje lahko ranljive družinske člane. In s tem celotno družbo. Pri veliki večini cepiv namreč oseba, ki opravi cepljenje, ni stoodstotno zaščitena pred boleznijo, tudi tukaj ne pričakujemo, da bo cepivo povsem zaščitilo vsakega cepljenega, zaščitenost pa lahko kolektivno povečamo, če se s cepivom, ki ni stoodstotno učinkovito, cepi velika večina prebivalcev.

Bo cepljenje bolj priporočljivo za starejše ali za mlajše?

Starejši so se izkazali za dosti bolj ranljive in dovzetne za težji, tudi usoden potek bolezni kot mlajši, zato je zagotovo za zaščito ranljivih skupin pomembnejše cepljenje starejših, morda tudi drugih, kroničnih bolnikov. Zelo pomembna bosta cepljenje in zaščita varovancev v domovih za starejše občane, morda tudi v drugih socialnovarstvenih zavodih, in pa v zdravstvenih zavodih – oseb, ki delajo v zdravstvu. Če želimo pri večini drugih respiratornih okužb preprečiti intenzivno širjenje v populaciji, pa je dober ukrep tudi zaščita mlajših populacij, ki so običajno pri respiratornih infektih glavni »poganjalec« širjenje okužb med populacijo.

Ampak prav za otroke je bilo večkrat rečeno, da niso pomemben prenašalec koronavirusa. Nedavni hrvaški primer pa kaže, da tudi asimptomatični ne – vsaj njihov okuženi v dveh mesecih virusa ni prenesel na družinske člane.

Asimptomatskih je v resnici malo, glede na vse okužene. Ti predstavljajo večje tveganje za prenos okužbe znotraj družin, z intimnimi stiki. Sicer so tu tveganja manjša. Rezultati raziskav še niso poenoteni. Nekatere raziskave namreč kažejo, da so lahko tudi otroci pomembnejši dejavnik širjenja koronavirusa v populaciji. Zagotovo pa predstavljajo manjše tveganje za raznos virusa tistim, ki bi oboleli za težjimi oblikami bolezni. Zato cepljenje s tega vidika morda ni toliko pomembno. Otroci predstavljajo večjo nevarnost zaradi raznašanja virusa znotraj družin z ranljivimi osebami. Tam pa bo cepljenje zelo priporočljivo.

Bi utegnilo cepljenje biti za koga nevarno?



Na to je še nemogoče odgovoriti, ker je najprej treba poznati karakteristike cepiv, ki bodo dobila dovoljenje za širšo uporabo.

Torej tako prebivalci kot epidemiologi najprej skupaj čakamo cepivo ...

Tako je. Trenutno spremljamo razvoj cepiva – po nekih podatkih naj bi bilo v različnih fazah razvoja približno 125 vrst kandidatnih cepiv – nekatera od njih so v predkliničnih fazah, kar pomeni, da se preizkušajo šele na živalskih oziroma celičnih kulturah, druga, vsaj šest cepiv, pa je že v nadaljnjih fazah kliničnega preizkušanja, saj mora čisto vsako cepivo, preden dobi dovoljenje za uporabo, iti skozi predklinične faze in nato klinične faze raziskovanja. V slednjih se cepiva preučujejo na manjšem številu zdravih prostovoljcev, kjer se ugotavlja predvsem to, ali cepivo po cepljenju sproži nastanek zaščitnih protiteles pri posamezni cepljeni osebi, in pa osnovni vidiki varnosti cepiv. V zadnji, tretji fazi kliničnega preizkušanja, ki običajno zavzame deset tisoč prostovoljcev, pa se dokončno dokazuje učinkovitost cepiva, in na teh številkah se še bolj potrdijo še določeni nevarnostni vidiki.

Na katere nevarnostne vidike mislite?

Pri cepivu je pomembno poznati tveganje za nastanek takojšnjih alergičnih reakcij, ki so lahko nevarne. Hkrati je treba poznati vpliv na osebe s slabšim imunskim odzivom – če govorimo o živih cepivih. Treba je vedeti tudi, ali je lahko nevarno za določene kategorije oseb s slabšim imunskim sistemom, morda nosečnice ...

Ravno o teh karakteristikah cepiv smo lahko brali, da so njihove sestavine netransparentne, poslovna skrivnost tako rekoč, da jih farmakološke korporacije skrivajo, da niso testirana ...

To ne drži. Pravzaprav je sestava cepiv na voljo v priporočilih za cepljenje, farmacevtske družbe morajo regulatornim ustanovam – v Evropi je to Evropska agencija za zdravila – natančno predstaviti tako sestavo cepiva kot vse raziskave, ki so bile opravljene in s katerimi se v prvi vrsti dokazuje varnost cepiv ter seveda tudi učinkovitost.

V nedavnem intervjuju za Delo ste dejali, da dobro veste, kakšne dokaze vam bodo morali proizvajalci cepiva predstaviti, da boste lahko mirne vesti rekli, da je cepivo varno in učinkovito, ga priporočili vsem ranljivim skupinam in se v prvi vrsti sami cepili.

Natančno bomo želeli vedeti, na kakšen način so potekale klinične faze preizkušanja cepiva, najbolj pa nas bo zanimala tretja faza preizkušanja – kjer se na velikem številu preiskovancev dokazujeta učinkovitost in varnost cepiva. Hkrati pa bomo hoteli natančno poznati sestavo cepiva, razumeti njegovo delovanje – če nas bo vse to prepričalo, ga bomo priporočali za cepljenje.

Torej ni strahu, da bi korporacije kaj skrivale pred nami?

Doslej pri cepivih, s katerimi razpolagamo, nimamo nobenih strokovnih dvomov o njihovi varnosti in učinkovitosti.

A stranski učinki so ...

Stranski učinki so sestavni del vsakega medicinskega posega, tudi cepiva. Pri cepivih vemo, da so določeni stranski učinki mogoči, tudi približno vemo, pri kakšnem deležu oseb se pojavljajo. Velika večina neželenih učinkov je lokalnih, ne puščajo posledic na zdravju. Če se država odloči za obvezno cepljenje, na neki način prevzame tudi odgovornost za morebitno okvaro zdravja osebe, ki se cepi. Cepiva pa morajo imeti dovolj dober varnostni ventil, da se jih uvrsti v neko nacionalno shemo cepljenja. To so izjemni dogodki.

Torej država, če se pokaže povezanost med trajno okvaro zdravja in cepljenjem, prevzame tudi finančno odgovornost?

Tako je.

Vendar je to težko vzročno povezati in še težje dokazati. Uspešnih primerov je komaj kaj, četudi so se zdravstvene težave pojavile v najkrajšem času po cepljenju. Ne bi bilo v korist zaupanja – in bolj pošteno, če bi tudi stroka priznala obstoj resnih posledic po cepljenju pri, na srečo, redkih, vendar ti obstajajo?

Saj stroka to priznava. Vodimo register neželenih učinkov in ugotavljamo, da so resni neželeni učinki pri cepljenju izjemno redki. Nekatere avtoimunske bolezni se pojavljajo tako pri cepljenih kot tistih, ki niso cepljeni. Na primer pri cepljenju deklic proti HPV v Avstraliji se je pri mnogih pojavil juvenilni revmatoidni artritis, a ugotovili so, da se ta pojavlja pri vseh deklicah te starosti, tudi necepljenih. Zato smo skeptični, koliko dolgoročnih učinkov bi lahko pripisali cepivu. Osebe, ki jih poskusno cepijo, spremljajo še dolgo. Zato smo lahko relativno mirni, kar se tiče varnosti cepiv.

Kako komentirate civilno pobudo, ki je zbrala več tisoč podpisov, da cepljenje ne bi bilo več obvezno, in razmah t. i. »anticepilcev«?

Z anticepilci se ukvarjamo že dobro desetletje. Ugotavljamo, da so njihova stališča dostikrat osnovana na psevdoznanstvenih temeljih, na napačnih predpostavkah, prirejenih ugotovitvah raziskav in da ne sledijo izsledkom relevantne znanosti. Seznanjeni smo z njihovimi argumenti. Kar se tiče pobude o neobveznem cepljenju, pa je tako – kadar je družba dovolj zrela in posamezniki znajo ločiti med relevantnimi ter nerelavantnimi informacijami, obvezno cepljenje ne bi bilo več potrebno. Žal v Sloveniji ugotavljamo, da če cepljenje ni obvezno, se zanj odloči malo tistih, ki jim pripada, tudi če je brezplačno. In to potem ne zadošča za dosego kolektivne varnosti.

Kdo je kriv, da je razumevanja, zakaj je cepljenje koristno, vse manj?

Krivda je verjetno tudi na strani zdravstva, ki ne zna javnosti ustrezno pojasniti vseh prednosti cepljenja. Trudimo se, a pri tem očitno nismo najuspešnejši.

Najbrž podpirate predlog za obvezno cepljenje zdravstvenih delavcev proti gripi. Nam lahko vsaj vi pojasnite, zakaj se jih tako malo odloči za to?

Osebno ne maram ničesar, kar je obvezno. A razumem namen obveznega cepljenja za zdravstvene delavce, ker je pri njih večje tveganje, da zbolijo, po drugi strani pa tvegajo, da prenašajo, na primer, gripo na svoje paciente. Lahko čisto nehote, še preden se razvijejo bolezenski znaki. In to je neetično. Njihovi pacienti so lahko v rizični skupini za težji potek gripe, ta lahko povzroči tudi smrt. Zdravstveni delavci lahko prenašamo gripo tudi v domače okolje. Zaradi vsega tega se mi zdi prav, da bi se zdravstveni delavci cepili, ali obvezno ali zaradi lastnega zavedanja. V mariborski bolnišnici dvigujemo precepljenost med zaposlenimi s predavanji o pomembnosti cepljenja, cepilo se jih je že več kot polovica. V infekcijskem in pljučnem oddelku pa se cepi celo več kot 90 odstotkov zdravnikov in medicinskih sester ter tudi strežnega osebja.

Oni so lahko vzor drugim.

Mislim, da bi morali preostali zdravstveni delavci zaupati tistim, ki se spoznajo na cepiva, in tistim, ki poznajo resnost bolezni


Moj dodatek tema zanimivima člankoma:
Zelo sem vesel, da se nikoli nisem ženil in da nimam nobenih otrok. Moja družina so zlate ribice in kača.
Default avatar
Tudi jaz sem vesela, da nimam otrok. Zdravniki nikoli ne priznajo svojih napak in mislijo, da so bogovi. Lahko odločajo o življenju in smrti. Toda načrt se jim že smodi. Slovenke skoraj nimamo otrok. Največ otrok imajo Kosovske ženske, ki so naseljene v Sloveniji. Vsaka slovenska ženska, katere širša družina je v preteklosti doživela slabo izkušnjo s cepivom, dvakrat premisli, preden se odloči za zanositev. Raje ostanejo samske in neporočene.
Default avatar
Piše: Valeri Kochmann
Verodostojnost znanstvenih odkritij se v tehno-birokratski dobi včasih meri le v odnosu na statusno razvrstitev publikacije. Na takšni birokratski osnovi temelji aktualna znanstvena shizma na področju imunologije. Cepljenje, kot vemo, že stoletja razdvaja globalno, tako strokovno kot tudi laično javnost.

Kontaminiranost cepiv z mikro in nano delci sta januarja 2017, razkrila dr. Antonietta Gatti in dr. Stefano Montanari. Povzetek članka New Quality Control Investigation on Vaccines: Micro in Nanocontamination je bil že objavljen in je nazoren primer omenjene razdvojenosti v znanosti.

Relativizacija nanokontaminacije
Ne bi bilo prvič, da korporativni interesi nadvladajo skrb za ljudi. Tako potencialna toksičnost ostane neraziskana. Vendar, ali si lahko razložimo mikro/nano delce, svinca, nerjavečega jekla, železa, platine, srebra, kroma, bizmuta, zlata, cinka, ki sta jih med drugim, Gatti in Montanari zasledila v cepivih?

Potencialna toksičnost teh delcev je drugačna, kot je njihova osnovna kemijska sestava, pravita avtorja. Poudarjata tudi morebitno povezavo s številnimi boleznimi, kot tudi s potencialnim spreminjanjem genskega DNK zapisa posameznika. Nano delci zaradi svoje majhnosti, namreč lahko prehajajo v celice.

Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar, je v komentarju na svoji Facebook strani, med drugim zapisal, da je zaskrbljenost nad morebitno nano kontaminiranostjo, posebej na področju cepiv, povsem upravičena. Kajti tu ni odgovor toksikologija, ki temelji na masi in potencialno lahko prezre majhno količino najdenih delcev, ampak smo na področju nanotoksikologije, kjer veljajo drugačna znanstvena načela.

V populističnem smislu sicer lahko verjamemo, da je danes znanost tako napredovala, da je nemogoče, da bi potrdili povezave med najdenimi kontaminenti in različnimi boleznimi. Spomnimo, kako je bilo, ko so v cepivih proti otroški paralizi odkrili (predvidoma rakotvoren) virus SV40, po razkritju je preteklo še cela tri leta, da so to cepivo umaknili iz uporabe.

Splošni poskusi diskreditacije
Edini način za potrditev ali zavrnitev konkretne študije, je ponovitev analize s strani transparentne in neodvisne organizacije. Vendar danes tako imenovani skeptiki določene študije zavračajo, na podlagi statusa objave. Izpostavimo en tak zapis, ki skuša diskreditirati raziskavo o kontaminiranosti cepiv. Začne se s poskusom očrnitve avtorice in izpodbijanjem verodostojnosti mesta objave, na koncu skuša še relativizirati morebitno toksičnost mikro in nano delcev, češ da je njihova masa premajhna, da bi bila pomembna.

Za avtorico, dr. Gatti, ki je doktorirala iz bioinženiringa na Medicinski fakulteti Univerze v Boloniji, tako zapišejo, da nima znanstvene podlage za raziskovanje na področju imunologije. Vendar je bolj verjetno nasprotno, da tisti, ki relativizirajo prisotnost najdenih delcev nimajo prave znanstvene podlage.

Podiplomsko izobraževanje v aktualnem in okrnjenem izobraževalnem sistemu, ki ga imamo tudi v Sloveniji, ne prinaša nujno tudi širokega znanja, je komentiral Pretnar. Sedanji akademski prostor večinoma zasedajo »zelenci« (greenhorn scientists). Poudari še, da je za neodvisno znanstveno delovanje potrebna zrelost. Slednja je nedvomno v pomoč, ko se na določenem raziskovalnem polju, križajo interesi multinacionalk in javnosti.

Italijanska raziskava je objavljena v reviji International Journal of Vaccines and Vaccination, ki je dostopna na portalu MedCave. Slednjega je moč najti na Beallovi listi »plenilskih založnikov« (predatory publishers). Morda se sliši strašljivo, vendar nam to še ničesar ne pove.

Tako imenovanemu plenilskemu založništvu se med drugim očita, da ima prost dostop do člankov, da objavlja nepreverjene ali slabo preverjene članke, da zahteva plačilo za objavo, in da v splošnem objavlja revije slabe ali dvomljive kvalitete, ki nimajo pravega vpliva (se jih načeloma ne citira) na znanstveni svet.

Seveda tudi tu obstaja druga plat medalje. Dr. Richard Smith, ki je bil med drugim urednik uglednega britanskega medicinskega časnika (British Medical Journal – BMJ), je opisal, kako je lahko preverjanje člankov (peer review), ki je načeloma ključna referenca za kredibilnost, lahko pravzaprav kontra produktivno za znanost. Kajti v končni fazi je preverjanje člankov subjektiven proces in zato tudi lahko pomanjkljiv.

Založniki znanstvenih portalov in revij načeloma, posplošeno povzeto, ali zahtevajo plačilo za objavo člankov ali pa svoje delovanje financirajo iz članarin. Plačljive publikacije imajo po navadi odprt dostop, v nasprotju s številnimi zaklenjenimi znanstvenimi publikacijami.

Kaj lahko pričakujemo?
Mikroskopsko majhni mikro in nano kontaminenti najdeni v cepivih, nikakor niso zanemarljivi. Verjetno pa raziskava ni objavljena »na pravem mestu«, da stroka, država in množični mediji (še) ne razglasijo vsesplošnega alarma in nadaljnje analize.

Birokratske reference ne morejo biti in očitno niti zdaleč niso garancija za pristno znanost.

Raziskava je pokazala, da so kontaminirana cepiva, kot so denimo cepivo proti gripi, HPV virusu in pediatrična cepiva. Med njimi so tudi takšna, ki so bila v uporabi tudi v Sloveniji.

V okviru razprave o smiselnosti in stranskih učinkih cepljenja, se s to raziskavo odpira novo poglavje. Pomisleki o proizvodnji cepiv in njihovi morebitni mikro/nano toksičnosti bi morali voditi v transparentno in neodvisno kontrolo cepiv.

Grožnje javnosti
Poleg tega smo trenutno v Sloveniji v kontekstu novele o zdravstvenem zavarovanju, priča razpravam, da je avtonomno odločanje o medicinskih posegih nezaželeno. Torej, da bodo starši, ki ne cepijo otrok, sankcionirani in bodo plačevali določene zdravstvene usluge dodatno. Morda je to, kako povezano s 60 milijardami dolarjev do prodaje cepiv?

Dr. Andraž Teršek meni, da predlog že »malce meji na fašizem« in pričakuje, »da bo takšna določba, če bo sprejeta, padla na ustavnem sodišču.«

»Predvsem kot pravnik, državljan in človek pozivam, da se kaj takega sploh ne pripeti.« Zato je po njegovem mnenju treba najti sistemsko kompromisno rešitev glede vprašanja cepljenja, ki naj upošteva dejstvo, da živimo v socialni državi in da je pravica do zdravja pomembna in kompleksna
Default avatar
Nečakinje, sestrične, sestre in ostale sorodnice staršev, katerih otroci so bili poškodovani s cepivom, se imajo pravico odločiti za ne imeti otroke. Saj bodo Albanci ponovili KOSOVO.
Problem je jasno dvojni, avtisti ne bodo imeli otrok in ženske sorodnice ne bodo zanosile. Z Albanci se pa doktorska tolpa ne bo upala zabavati. Tako, da zmanjšano zanimanje za imeti otroke med Slovenkami, bo sčasoma povzročilo, da bodo tudi oni prišli na svoj račun.
Default avatar
Torej bo medicinska tiranija končana, ko bo vera v Jezusa zamenjana z vero v Allaha? Torej bo njihovega prikrivanja konec, ko bodo njihovi pacienti hodili v džamije?
Default avatar
Islam ne spada v Evropo, bil je sicer že tu, mislili so da je Evropa že njihova pa se je evropski človek z Božjo pomočjo tega virusa obrnil in nagnal islam tja kamor spada, v ničvredno puščavo.
Default avatar
Tip je imel punco, ko je začel jemati tablete je ugotovil, da so mu všeč moški.
https://www.regionalobala.si/novica/tab ... privlaciti
Kar naj bogovi v belem igrajo boga. Toda, ko bo Jezusa zamenjal Allah niti punce ne bodo smeli več pregledati, če seveda sami ne bodo ženskega spola.
Default avatar
Sterilizacija ROMINJ je napisal/a:
Pokvarjena banda je preveč lepa beseda, ker žali vse mafijce, vse preprodajalce drog in vse mafijce. Kar poglejte jih. No poglejte jih.
https://bigpharmanews.com/2020-07-03-fo ... tices.html
Moja edina družina je želva in ona mi je več kot dovolj. Ostala sem samska in ni mi žal. Otroke naj rodijo kar Albanke in Sirke. Tamala sestrična je rodila otroka in do cepljenj je bil povsem zdrav. Jaz sem se takrat odločila, da nikoli ne bom zanosila in nikoli ne bom rodila. Ni mi žal.
Default avatar
Moj bratranec je umrl nekaj dni po cepljenju (bogovi v belem seveda niso priznali). Zato jaz nočem narediti nobenega malega sužnja. Sužnji v taborišču v Severni Koreji so zelo sebični, ker se poročajo in delajo otroke.
Jaz sem se odločil, da izdelavo Slovencev prepustim Kosovarjem.
Default avatar
Tudi jaz sem zelo vesel, da nimam otrok. Lepo je, da bodo morali Kosovarji plačevati naše državne dolgove. Zlomljeno gospodarstvo in odhod Britanije bodo pogubni za EU.
Default avatar
Poznam en par v našem kraju,ko sta dala cepit svojo 1 letno hčerko,proti čemu...nevem...po par mesecih,tamala zboli za neozdravljivo sladkorno bolezen tipa1. Oče še danes govori,da je krivo cepljenje,da če bi vedel,nikoli je nebi dal cepit...samo kaj,ko imamo v našem kraju tak prtegjeno pediatrinjo,če odklanjaš,začne grozit...
Default avatar
Gadafi je bil edini pod katerim so zdravstveni delavci kdaj odgovarjali za svoje napake.
Default avatar
Lepo je, da nimam nobenih otrok. Naj se namesto mene razmnožujejo raje Albanci. Resnično ne vidim nobene koristi imeti otroke. https://www.sgtreport.com/2020/07/docum ... n-in-2005/
Vse avtomobilske oznake bodo sčasoma postale KR in to bo pravična kazen za diktatorsko oblast. Vedno manj Slovencev se namreč odloča za imeti otroke. Namesto njih se rojevajo mali Kosovarčki.