Starševski čvek

Odkar je sodelavec prišel na vodilni položaj, ni več isti

Default avatar
Minila sta dva meseca, odkar je sodelavec postal vodja oddelka. Pred tem smo se normalno, sproščeno pogovarjali, se hecali, zdaj pa ... Popolnoma uraden odnos. Po eni strani ga razumem, da se mora zdaj izkazati, ampak zdi se mi, da pretirava. Mene sicer zdaj spodbuja k napredovanju in mi omogoča, da se učim, medtem ko prejšnji vodja tega ni dopuščal. Za to sem mu seveda hvaležen, ampak pritiska name. Prej, ko je bil on na položaju, za katerega se zdaj jaz uvajam, je naredil toliko, kolikor je bila norma. Zdaj pa se kar naenkrat požvižga na normo. Teži mi, da naj pohitim, da naj še delam, čeprav sem že oddelal normo in podobne fore. Sem mu že rekel, da če misli pritiskati name, da raje vidim, da ne napredujem in ostanem na istem položaju. Nisem zmožen normalno delati, če nekdo pritiska name in mi diha za vrat. Dodal sem še, da če misli do vseh imeti tak odnos, da bo ostal sam z direktorjem. Seveda mu je lezel v rit, da se je prebil do tega položaja. Takih ljudi načeloma ne prenesem. On je izjema.

Kot vidite, sploh ne vem, kakšen odnos naj imam do njega. Popolnoma se je spremenil. Po eni strani ga podpiram, saj me žene naprej za napredovanje, ampak ne vem, ali bom lahko zdržal ta njegov pritisk. Upam, da je to zgolj začasno, zato da se izkaže. Če bo pa tak še naprej, pa ne verjamem, da bo odnos med nama še prijateljski.

Ali je že kdo izmed vas imel podobno izkušnjo? Jaz sem še mlad (24 let), tako da prav veliko izkušenj še nimam. Morda kakšen nasvet?
Priponke

man-sitting-in-black-leather-chair-near-window-1548864.jpg
(79.76 KiB)

Default avatar
Malo me je razočaral je napisal/a:
Čudna petkova zgodbica.

A si zaljubljen v njega?
Default avatar
Malo me je razočaral je napisal/a:
Obvezno preberi knjigo Ni prostora za prasce. Poglej na netu, če se da kupiti še kakšen izvod.Piše o podobnih težavah ...
Default avatar
V "dobrih starih časih", ko so mladci še hodili v JLA, so tam nečeloma spoznali to (menda dokaj splošno) človeško lastnost. Kakor je fant postal desetar, se je navadno 100% spremenil. Iz normalnega mladeniča v skoraj pošast.
Prišel je v vojsko istega dne kot jaz. Slovenec. "Dober kot kruh". Res, zanj bi človek dejal, da je "fant od fare", če bi morali glasovati, kdo naj "napreduje" bi bil prvi na moji listi. Pa so se najine poti malce ločile, on je po nekaj mesecih "napredoval", pa so mi potem "njegovi" rekli, da je to gnoj od človeka :-(.
Podobno je tudi v navadnem življenju. Marsikoga to, da dobi neko minimalno oblast, povsem "spreobrne".
Saj je podobno tudi v politiki. Dvomim, da bi ljudje glasovali za "bednike", ki so sedaj v parlamentu. Verjamem pa, da jih je velika večina pred vstopom v politiko povsem spodobnih ljudi. Ko pa začutijo da imajo neko "moč" (in pripadajoče prihodke), pa od njihovih siceršnjih načel ostane bore malo. (Čast izjemam)