staranje je največja žalost tega življenja
Pa nisem niti malo nesrečen ampak takšna je resnica…
Lahko si lažete kakor hočete, ampak vse kar je povezano s starostjo je ena depresija……, postajaš grd, bolehen, višino izgubiš, lase izgubiš, tečen postaneš, brez idej, svojci ti umirajo. Hkrati pa ves čas gledaš mlade, napete, ljudi polne energije in idej.
Mladost je kratka a je to najlepši čas življenja, za 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi. Mnogi se tega niti ne zavedajo.
Sem 10 let starejša od tebe. Vse, kar si napisal, drži. S to razliko, da so nekateri ljudje še pri 80. super, zdravi, srečni, drugi imajo že po 50. letu kup zdravstvenih težav.
Sicer pa, saj so tudi mladi ljudje lahko bolni, nesrečni, osamljeni.
V vsakem življenjskem obdobju se je treba maksimalno potruditi in se boriti, tudi za zdravje. Tudi sama se ne morem pohvaliti z dobrim zdravjem, pa se še nekako borim.
Nisem nesrečna zaradi tega, kar več ne zmorem, ampak sem srečna za to, kar še lahko zmorem!
Popolnoma se strinjam. Pa sem okoli 10 let mlajsa od vas. Ze sivi lasje, nimam vec toliko energije, tudi ze zdravstvene tezave.
Starost se dela norca z clovekom.
Zavedati se morate, da tisti, ki so zdaj mladi, koza napeta, polni energije bodo nekoc stari.
Jaz samo upam, ko bom starejsa. Da dokler bom znala in mogla poskrbeti zase, dom. Dokler bom bila pri pameti ok. Ko pa se bo to slabsalo upam, da me pobere.
So ljudje, ki so zdravi, a se tega ne zavedajo in se pritožujejo nad vsem, kar se jim samo ne zloži skupaj, naštevajo, kaj vse jim manjka. So ljudje, ki nimajo čvrstega zdravja, a vidijo, znajo ceniti slehrni dan.
Kdo ima več od življenja? Si opazila, da ob tem nisem pisala let?
Sva pa obe danes za dan starejši, kot včeraj. Tako, kot vsi.
Itak, saj naša narcisistična potrošniška kultura časti mladost, vitalnost, stare (in bolane) pa odrinja na rob družbe, kjer svojci najraje dedke in babice porinejo v dom za ostarele, da nimajo opravka z njimi in ne kvarijo slike večne mladosti, pa da lahko zamižijo pred dejstvom, da bodo sami 1x na njihovem mestu.
Staranje je nekaj naravnega, zato je butasto se temu sploh upirat.. kako se iznakazijo ljudje ki v lovljenju mladosti delajo posege, filajo neka polnila… Težava je prej tam, kjer 50,60,70 letnik ostane na miselnosti 20letnika in živijo z zaprtim okamenelim srcem na stopnji telesnih užitkov in strahu pred staranjem, ne pa v staranju telesa, ki zgolj počne svojo naravno stvar…
Babe kot jih bereš nimajo s tem težav, bolj so dotrajane in stare, mlajše in bolj seksi so videt.😁
Staranje je tako kod ga avtor opisuje, problem postane šele v času, ko se človek začne s tem obremenjevat, ker ga bodisi zdravje ali gibalne sposobnosti začno toliko ovirat, da se mu bistveno zmanjša kvaliteta življenja. Pri 52. je to zagotovo prezgodaj.
Odvisno kako jemlješ starost kot tako. Če si v zrelejših letih kolikor toliko zdrav, lahko uživaš življenje s polno žlico. Pa če imaš še svojo boljšo polovico zraven, da se imata skupaj lepo na stara leta, je to to. Malo ljudi ima to srečo. Je res.
Vidim pa vse več mladih, ki so bolj brez življenja v sebi, kot nekdo pri 60ih, 70ih….Tako da mlada napeta koža ne pomeni nujno vse oh in sploh…..Ta mlada napeta koža ima v svojih mladih glavicah “problemov” še pa še…
Če se “sprijazniš” da si star in če ti zdravje še kolk tolk služi, je življenje lahko še kako lepo. Odvisno kako gledaš na posamezna življenjska obdobja. Vsako ima pluse in minuse.
Staranje je problem, če se te poloti bolezen. Sicer pa… Gledam starša, taščo in tasta. Vsi so med 75 in 80. Dva igrata tenis, poleti potujeta enkrat letno za 4 tedne v stilu “avto in minj-prikolica” po evropskih kampih, mestih…, pozimi smučata, vmes pa malce vrtnarita, mami gre na kakšen koncert, gledališča, oče na tekmo. Občasno na kosilo z vnuki, dobita se s prijatelji.
Druga dva z upokojenci hodita v hribe, na kolo, namizni tenis, balinanje… Vrt, toplice. Vsi so non stop v akciji. Otroci preskrbljeni, vnuki skoraj odrasli. Odnosi Ok. Občasno se dobimo, mal počvekamo.
Naj bodo čim dlje zdravi, idej in energije imajo dovolj. Radi se imajo in fajn jim je. In zaradi gub, slabega vida, mal naglušnosti in počasnejšega odbijanja vsega skupaj se ne sekirajo.
Upam, da bo moja starost podobna.
Sedem let sem starejša od tebe!
Depresije nimam, psihično sem optimistka.
Grda nisem, tečna tudi ne, idej imam vsak dan polno, imam še mamo, tete in strice, otroke in krasne vnuke -ki so med drugim tudi moji svojci.
Še vedno sem mlada in tako se tudi počutim.Se naličim, našminkam, lepo oblečem in predvsem -SI NAREDIM fajn.Juhuhu!