Starševski čvek

Pomoc sinu pri nakupu stanovanja

Default avatar
Sin in snaha si v bliznji prihodnosti zelita iz najema v lastnisko stanovanje, nimata pa skoraj nic lastnih prihrankov. Njeni ne morejo nic pomagat, ker se zase skorajda nimajo, midva z mozem sva pa kar solidno financno stojeca in bi brez tezav pomagala z cca 100k eur. Ob taki financni pomoci z mozem vztrajava, da se stanovanje pise na snaho in sina glede na dejanski financni vlozek, oziroma da se zadeva uredi na nacin, da ob morebitnem razhodu sin dobi najin vlozek nazaj. Tu pa nastane problem, saj se snaha s tem ne strinja in mislim, da sina hujska proti nama. Sin je zaradi njenega vpliva sedaj mnenja, da je edino prav, da si v zakonu delita vse in od tega ne odstopa. Snaha je tudi zabrusila, da potem pa denarja ne rabita in bosta raje "zivotarila" v najemu. Midva mu pod takimi pogoji take vsote denarja nisva pripravljena dat. Ze vec tednov ne govorimo. Zanima me kako ste vi uredili lastnostvo nepremicnin, ki ste jih sofinancirali svojim otrokom? In tisti ki imate z zakoncem skupno nepremicnino, ste kar pisali pol pol ceprav vlozek ni bil enak? Hvala za odgovore.
Priponke

woman-holding-black-wallet-3768145.jpg
(103.22 KiB)

Default avatar
s sinom sklenita DARILNO POGODBO za znesek denarja. v njej specificirajta, da je denar darilo njemu in namenjeno nakupu stanovanja.
na tak način je potem znesek darila ob nakupu stanovanja njegovo osebno premoženje in ne njuno skupno premoženje in z lahkoto uveljavlja to ob morebitni ločitvi in delitvi premoženja.
Default avatar
Potem pa naj se znajdeta sama in životarita naprej v najemu.
Snaho vprašaj s kom je ona v vezi/zakonu s sinom ali z vama.? V zakonu je z vajinim sinom in sin bo dal točno toliko kot ima in to bo skupno. Vajino pa ne more biti skupno, ker sploh ni z vama v zakonu.
Torej treba je razčistiti pojme že takoj na začetku. Vajino premoženje pač ne more biti skupno z njo.
Bolje prva zamera kot zadnja.
Default avatar
1) Denar jima posodita in naj ga vračata.
2) Stanovanje na vajino ime.
3) Darilna pogodba na sina
:
:


Seveda pa je vprašanje smiselnosti takega početja, saj če do sedaj nista nič našparala, bosta kasneje še težje.
Default avatar
očitna provokacija na vse prejšnje teme. vsak predloge s, z se že enkrat nauči uporabljat, da ne boš tako prozorna.
Najbolje bo, da enostavno vidva sinu kupita stanovanje, tudi v Ljubljani se za to vsoto vsaj ena garsonjerca dobi in tako bo celotno stanovanje njegovo.
Kaj bosta pa potem delala naprej, bo pa njuna stvar.
Sploh pa ne vem, kako so vzgojila sina, da tako revo jemlje v zakon. Včasih je morala biti dota enaka vsakemu stanu primerna. Ljudje brez vsega se pa niti poročiti niso mogli.
S to revo boste imeli celo življenje probleme. naj najde eno, ki bo lahko tudi sama 100.000 prispevala, pa boste vsi na konju.
Default avatar
enostavno ko pasulj je napisal/a:
Ja, to bi bila v bistvu najboljša opcija, vendar kot razumem, se snaha s tem, da bi bilo vse vpisano na deleže oz. bi bilo stanovanje samo sinovo, ne strinja. Problem nastane lahko tudi ob smrti staršev, ker lahko preostali dediči (če imate še druge otroke) zahtevajo, da se darilo vnese v dedno maso.

Če bi vpisovali na deleže, pa to ob morebitni ločitvi tudi ne bi pomenilo ničesar, saj je vse premoženje, pridobljeno v času trajanja zveze, skupno. Če ne bi imeli darilne pogodbe izrecno za sina, bi snaha vseeno lahko uveljavljala svoj pravico do dela stanovanja.Tega se ljudje premalo zavedajo. Eden od zakoncev lahko v času trajanja zveze povsem s svojim denarjem kupi celotno stanovanje in ga tudi piše na svoje ime, pa bo to ob ločitvi vseeno od obeh.

Morda pa kupite stanovanje na svoje ime, pa naj sin s snaho živi v njem? Ob vajini smrti bo tako stanovanje postalo dediščina vašega sina (in morebitnih drugih vaših otrok).
Default avatar
Jaz bi v tem primeru bila se strozja. Sorazmerno znesku, ki bi ga prispevala, bi zahtevala, da se v zemljisko knjigo jaz vpisem kot solastnica. Jaz bi glede na snahino reakcijo bila skrajno previdna. Tako kot se obnasa, ni receno, da ne bo tvojega sina kmalu, ko bo stanovanje kupljeno, sterala k vama nazaj, nato pa se boste tozili, ce boste zeleli dobiti kaj od vlozenega denarja nazaj.
Default avatar
No jaz sploh denarja ne bi dala. Ni denarja ni problema. :))
V 5 minutah bi razčistili glede financ in daril. Sin bi si že gor prišel slej ko prej, da iz tega zakona ne bo kruha.
Default avatar
Se strinjam.
Default avatar
Mary MCScary nep je napisal/a:
Se strinjam s tem :)
Default avatar
enostavno ko pasulj je napisal/a:
Edina prava in preudarna pot!
Default avatar
Mary MCScary nep je napisal/a:
Nepotrebno dramatiziranje situacije.
Normalno je, da pomagaš svojemu otroku, a to storiš na način, da ga zaščitiš. Prispevek višje je opisana edina prava pot.
Default avatar
BTDT je napisal/a:
Glede na to, da je tak sin vodljiv (če ne bi bil, si ne bi izbral take žene) mu jaz ne bi dala nobenega večjega darila, ker lahko proda stanovanje in denar izroči ženi.
Bebčkom žal ne moreš zaupati, kot starš si pa dolžen svojega bebčka zaščititi.
Take, ki pridejo v zakon obetajoč si koristi na tujih žuljih, se hitro naveličajo, ko koristi ni. Avtoričin sin in snaha sta šele na začetku skupne poti in dvomim, da bo ta pot dolga, glede na to s kakšno nepravično računico je snaha vstopila v zakon. Se bo že naveličala, še vsaka se je. :))
Za sina bo pa to tudi lekcija in morda bo potem malo manj bebčka. Skozi življenje se učimo.
Default avatar
Poznam kar nekaj staršev, ki so kupili stanovanje za otroke. Pri vseh so, kot lastniki vpisani starši. Ampak za razliko od vas, so imeli lepe, normalne odnose, ki so se nadaljevali tudi po nakupu.
Vidim, da je tale vaša snaha, zelo agresivna in grabežljiva. Če je že sedaj takšna, se kasneje to še stopnjuje. Ali je vredno to nadaljevati? Ali ima kaj spoštovanja do vas? Jaz takšnih obupnih in izsiljevalskih odnosov ne bi tolerirala in se v te zadeve ne bi spuščala.
Default avatar
No, jaz sem pa ena taka revca, ki se je pred 35 leti poročila z moškim iz popolnoma drugačne družine, kot je bila moja. Moji nama niso dali nič, njegovi pa so od začetka smatrali, da komu pa pomagaš, če ne svojim otrokom. Pri tem očitno nikoli niso razmišljali, da se bova enkrat ločila, ampak so mi od začetka dajali vedeti, da sem tudi jaz njun otrok. Kupili so nama parcelo, izdatno pomagali pri gradnji, tako finančno kot z delom, vedno pomagali tudi sicer. Pri tem enkrat nisem slišala, da je kaj za sina, vedno ZA VAJU in ko so prišli otroci, ZA VAS. Danes je tast že pokojni, vsa naša družina je bila močno vpeta v skrb zanj, tašča pa že nekaj let živi pri nas. Ne zato, ker si je to plačala in ker se tako spodobi, ampak ker vsi iskreno čutimo, da je to NAŠA MAMA.
Skratka, avtorica, saj je prav, da razmišljate o denarju, ampak razmišljajte tudi o odnosu.
Default avatar
Mary MCScary nep je napisal/a:
Za odločitve in dejanja odgovorajamo sami.
Sin je po zakonu odrasla, opravilno sposobna oseba. Če bo ravnal v svojo škodo, bo pač nosil tudi posledice. S kolikšnimi zneskom pa mu bosta starša pomagala pa je spet njuna odlčitev in če mu bosta pomagala tako, da bosta izčrpala svoj fond stredstev, ki bi jima npr. omogočil udobno preživetje v starosti, je to spet njuna odločitev.
Lahko pa storita tudi tako, da stanovanje kupita starša sama in ne podarjata ničesar. ;)
Od uvedbe ločitve iz nekrivdnih razlogov in uvedbe družinske zakonodaje na osnovi Duluth modela so možnosti za zaščito finančnih vložkov posameznikov v družinsko premoženje bolj ali manj nične.
Sinka bi morala starša že poučiti o tem pa ga očitno nista, torej sama nosita posledice slabe vzgoje.
Default avatar
BTDT je napisal/a:
Dvomim, da je taki osebi v interesu živeti v taščinem stanovanju, seveda če je zgodba resnična :)
Seveda kot si rekel sin naj podari svoji ženi kar želi in kar ima. Ampak svoje ne od staršev. Sin pa nič nima razen ljubezni do žene, torej naj ji podari en velik nič in veliko ljubezni. Saj ga ima rada in bi z njim delila vse. Naj deli ljubezen, te mu ne bo zmanjkalo. :))
Default avatar
Ena taka revca je napisal/a:
Lepo, da se vama je izšlo. Žal pa take fairytales niso zelo pogoste. Kaj pa, če bi se vidva po tem, ko so njegovi starši plačali "za vaju", razšla? A misliš, da bi bilo še vedno čisto normalno in prav, da bi od vsega skupaj ti pobrala polovico? In ali misliš, da bi se njegova starša s tem čisto strinjala? Saj mogoče si pa dejansko poštena in bi odkorakala brez vsega. Ampak ali naj avtorica stavi na to? Večina bi jih pobrala pol, če bi lahko.

Ni pa nujno, da je ta punca grabežljiva in ji gre samo za keš. Čisto možno je, da je nesigurna vase, brez samozavesti in vsako dejanje smatra kot dejanje proti njeni osebi. In se je globoko užalila, ker jo njegovi ne tretirajo isto kot njega, se pravi kot svojo "hči". Žal je življenje velikokrat nepošteno in veliko takih dobronamernih staršev se je že opeklo, ko je obema podarilo nepremičnino, misleč, da bosta vekomaj skupaj.
Default avatar
Mary MCScary nep je napisal/a:
Naj gre pod most, a?
Default avatar
Bodita zelo previdna, snahi ni za zaupati. Absolutno se zavarujta !!! Sebe ni sina. Eni omenjajo darilno pogodbo, je za preverit pri notarju ali odvetniku.