Znižanje davka na knjige je bilo zaman. Samo pomislite, kakšna recesija prihaja po korona virusu. Modrijan je zaprl knjigarne, Karantanija v BTC je zaprla knjigarno. Imamo še založbo Sanje in Konzorcij. (V Ljubljani.) O Učilih ne bi tu.
Zdaj je itak vse zaprto. Kdo pa še gre brskat na splet za nakup knjige? Mislim, če nimaš za položnice, drva, zavarovanje za avto, regres imaš na bone v Slo. turizmu (dajem samo kot eno izmed opcij), kdo bi si zaželel in kupil knjigo?
Po drugi strani mislim, da smo tako ‘bogi’ narod, namesto, da bi več brali, beremo vedno manj. Vedno bolj smo ‘za svetom’.

Oh ja, še vedno beremo, še vedno kupujemo knjige, jih pač zdaj naročimo po spletu in ne kupimo direktno v knjigarni.
Brez skrbi, tisti, ki smo prej kupovali, bomo kupovali še naprej, le poti so zdaj malo drugačne.

Tudi v knjižnice hodimo, prej fizično, zdaj v biblos, pa knjižničarke nam pripravljajo naročene pakete (naša knjižnica že dela tako).

Mi smo ravno pred dnevi kupili knjigo preko spleta. Prišla zelo hitro. Dvomim, da spletne knjigarne ne delujejo.

Jaz imam eno knjigo tudi na gledano in jo bom kupila takoj ko bo konec karantene

“knjige” sem prenehal brati, ko sem bančno knjižico zamenjal za kartico ☺
A, da kdo lahko kdo napiše kaj, kar si ne morem izmisliti … težka ☺
Itak pa je vse na netu ☺
btw: namesto buljenja v knjigo raje gledam je.bo.zovne bejbe

Razvoj je tukaj, sedaj, ne v eno-dve leti stari knjigi.

Ni bilo zaman – bilo je nesmiselno, premalo.

Razlogov za upad prodaje knjig je več:

1. Informacije so lažje in hitreje dostopne na internetu, tudi posodobitve.
2. Knjige niso več del imidža Slovencev: prej so skoraj vsi imeli Francetove Poezije, kakšen “svetovni” roman, morda kakšno posebno izdajo itd. doma, kje na kakšni polici, danes (izjema so starejši) tega domačega “larpurlartizma” ni več – vsaj ne knjižnega: nadomestili so ga drugi “must have” izdelki.
3. Če pa že: knjige v Sloveniji so občutno predrage, kar je posledica majhnosti trga (manjšega št. izvodov). Znižanje davka ne bo dovolj, kupec knjige v končni fazi plača enako (samo založba dobi nekaj kovancev več), je pa zato posledično zdaj veliko razprodaj (pred zaprtjem založb). V Jugi smo imeli bogato produkcijo knjig, ker je država to spodbujala in so bile knjige res zelo poceni, dostopne vsem. In kljub temu so se kvalitetno prevajala kvalitetna dela (leposlovje in strokovna literatura), skupaj s prevodi se je razvijala tudi slovenska terminologija. Danes je prvo vprašanje založbe – ali se nam to splača, bo prodaja dobra? To vpliva na sam izbor, kaj se bo prevajalo (Dan Brown, ljubići ipd.), pa tudi na samo kvaliteto (slabši prevodi). Če že kupiš “klasično” knjigo, ker ti je pač to večji gušt in ti manj utruja oči kot buljenje v ekran: original lahko dobiš hitreje in bistveno ceneje iz tujine. Slovenske založbe bi se torej morale vprašati – kaj je tisto več, kar lahko ponudimo slovenskim bralcem, da bodo v tem prepoznali neko dodano vrednost in kupili knjigo pri nas. Ker visoka cena in slab prevod čez 3+ let ali nek slovenski avtor bolj “reda radi” niso ravno neki dobri “selling pointi”.

Mislim, da ni čisto točno, da beremo manj, samo zato, ker je upadla prodaja slovenskih založb in knjigarn, le beremo drugače. In ja, eni pač berejo zgolj podnapise pri turških telenovelah, ampak tudi to je bolje kot nič 🙂

Ni bilo zaman – bilo je nesmiselno, premalo.

Razlogov za upad prodaje knjig je več:

1. Informacije so lažje in hitreje dostopne na internetu, tudi posodobitve.
2. Knjige niso več del imidža Slovencev: prej so skoraj vsi imeli Francetove Poezije, kakšen “svetovni” roman, morda kakšno posebno izdajo itd. doma, kje na kakšni polici, danes (izjema so starejši) tega domačega “larpurlartizma” ni več – vsaj ne knjižnega: nadomestili so ga drugi “must have” izdelki.
3. Če pa že: knjige v Sloveniji so občutno predrage, kar je posledica majhnosti trga (manjšega št. izvodov). Znižanje davka ne bo dovolj, kupec knjige v končni fazi plača enako (samo založba dobi nekaj kovancev več), je pa zato posledično zdaj veliko razprodaj (pred zaprtjem založb). V Jugi smo imeli bogato produkcijo knjig, ker je država to spodbujala in so bile knjige res zelo poceni, dostopne vsem. In kljub temu so se kvalitetno prevajala kvalitetna dela (leposlovje in strokovna literatura), skupaj s prevodi se je razvijala tudi slovenska terminologija. Danes je prvo vprašanje založbe – ali se nam to splača, bo prodaja dobra? To vpliva na sam izbor, kaj se bo prevajalo (Dan Brown, ljubići ipd.), pa tudi na samo kvaliteto (slabši prevodi). Če že kupiš “klasično” knjigo, ker ti je pač to večji gušt in ti manj utruja oči kot buljenje v ekran: original lahko dobiš hitreje in bistveno ceneje iz tujine. Slovenske založbe bi se torej morale vprašati – kaj je tisto več, kar lahko ponudimo slovenskim bralcem, da bodo v tem prepoznali neko dodano vrednost in kupili knjigo pri nas. Ker visoka cena in slab prevod čez 3+ let ali nek slovenski avtor bolj “reda radi” niso ravno neki dobri “selling pointi”.

Mislim, da ni čisto točno, da beremo manj, samo zato, ker je upadla prodaja slovenskih založb in knjigarn, le beremo drugače. In ja, eni pač berejo zgolj podnapise pri turških telenovelah, ampak tudi to je bolje kot nič 🙂
[/quote]

Cene knjig se zaradi znižanja davka za potrošnika niso spremenile. Ali pač?1

Cene knjig se zaradi znižanja davka za potrošnika niso spremenile. Ali pač?1
[/quote]

Kot rečeno: “Znižanje davka ne bo dovolj, kupec knjige v končni fazi plača enako (samo založba dobi nekaj kovancev več)…”