Koronavirus

a se že počuti kdo utesnjeno

Default avatar
zaradi tega, da smo samo noter, vparašanje, kako dolgo še, lahko da še 2 meseca ali več..ta negotovost, hvala bogu, sem v hiši, pa vseeno, imam občutek, da moram občasno na zrak, pa magari na terasso ali pred vhodna vrata. V bloku mislim, da bi se mi že utrgalo, resno, sočustvujem z vsemi...Ne vem, meni je čudno, imam čuden filing, a bomo zdržali in še kako dolgo?
Najboljši odgovor
Napisal Lidija Bašič Jančar » 21 Mar 2020 18:14
Pozdravljena,
Razna tesnobna stanja so v tem tednu, odkar je bil sprejet odlok biti doma, kar stalnica. Življenje se nam je namreč čez noč spremenilo. Ni lahko ostati doma, nič koristnega početi, se prekladati sem in tja in predvsem razmišljati, kaj se dogaja, kaj se šele bo in to ob poplavi informacij, ki smo jih deležni na vsakem koraku. Nesigurno je. In ko je nesigurno, se pojavi strah, ker navidezno nimamo več kontrole. Kontrole nad zunanjimi dejavniki pa tako in tako, že nasploh, ne moremo imeti.
Imamo pa kontrolo nad našimi mislimi, nad tem, kaj bomo počeli, kaj bomo poslušali, s kom se bomo pogovarjali, s kom bomo ohranjali stik, koga bomo poklicali, itd. Svet je v marsičem krut, poln krivic, materialističen, poln laži in goljufij. Lahko živimo in se poistovetimo s tem, kako krut je ta svet ali pa vplivamo nase in si gradimo svoj lastni svet, tak, ki bo pošten, kreativen, moralen, sočuten…tak, v katerem se bomo mi dobro počutili in ki ga je vredno razvijati. Odnose, v katerih se počutimo v redu, ki nas pomirijo, nam dajo sigurnost in v katerih se lahko razvijamo. Svojo notranjost, svoj notranji mir, kamor se vedno lahko obrnemo in vrnemo, se poklonimo in iz kjer črpamo moč.
Poskušajte si odgovoriti, kaj je tisto, kar vam povzroča občutek zaprtosti in nemoči? Niste zapornica, narava je krasna, ljudi imate okoli sebe…kaj je tisto? Od kje ta nemoč? Poskušajte razmišljati v smeri, da je ta nemoč verjetno že prej bila v vas, le da se je na nek drug način kazala? Kako? Poglobite se vase, si zapišite občutke, do katerih boste prišla. Osamljenost, žalost…to je nekaj, kar je čisto vaše. Če se ne boste s tem spoznala in ju udomačila, vam nič na svetu teh občutij ne more nadomestiti. To je vaše jedro.
Morda je ravno ta čas idealen, da se bolje spoznate. Dragocen čas.
Vse dobro!
Na prispevek
Default avatar
čuden občutek je napisal/a:
da ne bo pomote, hodim na sprehode vsak dan, ampak vseeno, en tak občutek me preveva, kot neka nemoč, ne vem, kako bi rekla. Tudi nisem sama v hiši.
Jaz mislim, da bo ta karantena imela zelo velik negativen učinek na psiho ljudi po drugi strani.
Default avatar
Najboljši odgovor
Pozdravljena,
Razna tesnobna stanja so v tem tednu, odkar je bil sprejet odlok biti doma, kar stalnica. Življenje se nam je namreč čez noč spremenilo. Ni lahko ostati doma, nič koristnega početi, se prekladati sem in tja in predvsem razmišljati, kaj se dogaja, kaj se šele bo in to ob poplavi informacij, ki smo jih deležni na vsakem koraku. Nesigurno je. In ko je nesigurno, se pojavi strah, ker navidezno nimamo več kontrole. Kontrole nad zunanjimi dejavniki pa tako in tako, že nasploh, ne moremo imeti.
Imamo pa kontrolo nad našimi mislimi, nad tem, kaj bomo počeli, kaj bomo poslušali, s kom se bomo pogovarjali, s kom bomo ohranjali stik, koga bomo poklicali, itd. Svet je v marsičem krut, poln krivic, materialističen, poln laži in goljufij. Lahko živimo in se poistovetimo s tem, kako krut je ta svet ali pa vplivamo nase in si gradimo svoj lastni svet, tak, ki bo pošten, kreativen, moralen, sočuten…tak, v katerem se bomo mi dobro počutili in ki ga je vredno razvijati. Odnose, v katerih se počutimo v redu, ki nas pomirijo, nam dajo sigurnost in v katerih se lahko razvijamo. Svojo notranjost, svoj notranji mir, kamor se vedno lahko obrnemo in vrnemo, se poklonimo in iz kjer črpamo moč.
Poskušajte si odgovoriti, kaj je tisto, kar vam povzroča občutek zaprtosti in nemoči? Niste zapornica, narava je krasna, ljudi imate okoli sebe…kaj je tisto? Od kje ta nemoč? Poskušajte razmišljati v smeri, da je ta nemoč verjetno že prej bila v vas, le da se je na nek drug način kazala? Kako? Poglobite se vase, si zapišite občutke, do katerih boste prišla. Osamljenost, žalost…to je nekaj, kar je čisto vaše. Če se ne boste s tem spoznala in ju udomačila, vam nič na svetu teh občutij ne more nadomestiti. To je vaše jedro.
Morda je ravno ta čas idealen, da se bolje spoznate. Dragocen čas.
Vse dobro!
***

Lidija Bašič Jančar,
terapevtka zakonske in družinske terapije

A simple act of caring creates an endless ripple.
Default avatar
čuden občutek je napisal/a:
Meni sploh ni panike. Razni opravki, trgovina, banka..... Ja to je vse čudno, a drugače ne. Smo veliko zunaj, ker je super vreme. Na dvorišču, terasi, na sprehodu po naravi..... Meni je super. Končno umirjeno življenje, da ni treba stalno nekam hitet.
Default avatar
čuden občutek je napisal/a:
Meni se ne smiliš nič!
Taki, ki zdaj najbolj cvilite in mijavkate, ste v običajnih razmerah najbolj arogantni, sebični, zoprni ljudje! Kar vprašaj se, ko ni bilo nič, kako se obnašaš do drugih ljudi, do sodelavk, do "konkurentk", do vseh, ki jih vidiš kot grožnjo za svoj polnoriti življenjski stil! Kako si dobila službo? Na račun nekoga drugega. Za višjo plačo boš nekoga utopila v žlici vode. Za boljšo sobo v apartmajčku boš poteptala vse okoli sebe. In zdaj si ti boga boga tesnobna reva.
Daj bejž nekam!!!
Default avatar
Lidija Bašič Jančar je napisal/a:
Hvala! Točno to se skriva za mojo tesnobo - občutek nemoči in izgube kontrole. In strah. Vse skupaj mi je nekako nerealno. Osamitev me prav nič ne moti, kot introvertu mi le virtualna komunikacija čisto ustreza. Razpolože.je mo močno niha. Se mi pa (in verjetno še komu drugemu) vse skupaj kaže skozi telo. Morda kakšen nasvet za te primere (razen helexa oz. apaurina)? Hvala.
Default avatar
Lidija Bašič Jančar je napisal/a:
Najlepša hvala za vaše nasvete..Lep dan želim
Default avatar
Pozdravljena, še enkrat!
Zelo pomembno temo ste odprla in hvala vam za to. Telo. Pomembno je vedeti, da kadar čutenja, čustva in občutki niso dovolj dobro sprocesirani, se pokažejo preko telesa. Še bolj natančno: kadar je psiha preplavljena z občutji recimo strahom, se pojavi tesnoba in če je še te preveč, se pokažejo ali panični napadi ali pa telo kako drugače odreagira.
Nujno je torej skrbeti za to, da smo stalno pozorni na notranja občutja: kaj se nam dogaja, kaj čutimo, ob kom, kaj to za nas pomeni...in o teh občutkih govorimo na način, da nas bo drugi razumel, začutil in nam na podlagi tega dal nekaj svojega nazaj. To je povezovanje možganov, uma, telesa. Kroženje čutenj se vedno dogaja znotraj telesa in med dvema telesoma, kar pomeni, da stalno delamo svoj notranji proces in zunanji: povezovanje znotraj nas in do drugih.
Pomembno je, da s čutenji ne "skačemo" od enega čutenja do drugega, brez, da bi vsako čutenje prepoznali. Eden takih plastičnih primerov je, ko otrok teče proti cesti. Kot starši se seveda neznansko ustrašimo. Marsikdo pa potem, ko otroka ujame, so hudi, ga naderejo ali celo udarijo. Torej od strahu so skočili na jezo, ker strahu pred tem niso prepoznali. Funkcionalno bi bilo reči otroku: "Joj, kako sem se ustrašil, to je zelo nevarno početje, se bova še veliko o tem menila.."
Bistvo človekovega življenja je v povezovanju, stiku, odnosih, od sebe k drugemu. Le tako si lahko osmislimo tisto, kar živimo, delamo, čutimo.
Tesnoba je tako vedno odraz strahu,ki ga ne zmoremo začutiti in predelati na zadosten način.
Vse dobro!
***

Lidija Bašič Jančar,
terapevtka zakonske in družinske terapije

A simple act of caring creates an endless ripple.
Default avatar
Lidija Bašič Jančar je napisal/a:
Velecenjena gospa,

vam vaša stroka, nam naša.
Vaš zapis: Pomembno je, da s čutenji ne "skačemo" od enega čutenja do drugega, brez, da bi vsako čutenje prepoznali.

Prosim, naučite se, da je v slovenščini nekaj NAJGRŠEGA, KAR LAHKO ZAPIŠEMO, neslovenska besedna zveza "brez da bi"!!!

Pravilno: Pomembno je, da s čutenji ne "skačemo" od enega čutenja do drugega, ne da bi vsako čutenje prepoznali.

Če že ne morete brez "brez", je še možna takale rešitev: Pomembno je, da s čutenji ne "skačemo" od enega čutenja do drugega brez tega, da bi vsako čutenje prepoznali.

A vas lahko samo tako mimogrede vprašam, zakaj se tega do zdaj še niste naučili?
Default avatar
Pouk na daljavo za gospo Bašič Jančar je napisal/a:
Saj ni samo to, je še veliko drugih napak. Ampak mislim, da je v tej situaciji najbolj pomembno sporočilo zapisa, ne znanje slovenskega jezika.
Default avatar
Sem s svojo druzino. Zaloge smo si ze dva tedna prej pripravili,ker nam je bilo glede na situacijo na Kitajskem in v Italiji kristalno jasno, da mi ne bomo izjema. Se dva tedna najmanj ne gremo v trgovino. Se en teden sem doma potem pa moram na delo. To je vir tesnobe edino morda,ker ne vem kako mi bo uspelo vzporedno se solati oba otroka. Najbolj pa mi je neprijetno, da bi zaradi stika z zunanjim svetom lahko prinesla okuzbo domacim. Vsak ima svoja bremena kot vidis. Ni enemu bolj lahko kot drugemu a vsaj nekaj se dogaja, da se situacija zajezuje. Huje mi je bilo pred tem,ko so se vsi delali in delovali kot da so slabovidni in so povecevali moznosti okuzbe z virusom. Zdrzi! Se vsaj korigira. Res se mi je zdelo prej huje ko je proti nam drvel ta val pa noben nic da bi ga poskusal zajeziti.
Default avatar
Tesnobneži ste v resnici egoisti je napisal/a:
Glede na tvoj zapis tudi ti nisi ravno perla od človeka. In tesnoba kar kriči iz tvojih besed. :-)
Default avatar
Lidija Bašič Jančar je napisal/a:
Meni ni težko biti doma z družino, to je nekaj najlepšega kar te lahko doleti, če so zunanje razmere ok. Mene ni strah tega virusa bolj me je stah kaj bo po tej krizi. Ali bova z možem še imela službe, če jo izgubiva, kako bova prišla do nove, glede na to, da se obetajo sama odpuščanja. Kako bova nahranila družino, poskrbela za družino, to so stvari zaradi katerih ne morem spati, zaradi katerih me stiska tesnoba in z vsakim dnem karantene naše gospodarstvo tone v propad. V propad iz katerega ne bomo več prišli in to vse zaradi virusa o katerem pretiravajo in prikrivajo podatke. Zato, ker hočejo uničit vse kar je dobro. Tudi migranti imajo korona virus pa nihče ne umre zaradi tega. In ne morem nehat mislit na to, da po tej krizi otrokom ne bom mogla dati hrane na krožnik.
Default avatar
Izhodi niso prepovedani!!! Lahko greš sama na sprehod, kadar želiš.
Default avatar
Tesnobneži ste v resnici egoisti je napisal/a:
Kako se eni zgolj izkažete v takih situacijah. Vse sem si priborila brez vez, nisem avtorica. Nekateri ste si po zvezah, 27 let delovne dobe imam , ti po zvezah 4. S polno ritno serjetjem zgolj tisti, ki ste ji imeli že od prej. In mene je med take samoumevno bumilo strah vedno tudi v službo hoditi. Vprašaj se s tem poveličevanjem, kje si ti. Med takimi si ti, ki si nad vsemi. In da še doživiš kakšne izpade, kjer ne moreš zgolj kruha in mleka kupiti v trgovini. Še sreča, da je 22. marec in obstaja pitna voda. 😅🤣😅😅 Nehaj ženska. Nasmeh vedno dam. Ženska s polno ritjo. 🙄 Ne boš sodila o nobenem življenju. Sama pa jamratì povsod. 😅 Shut up
Default avatar
Pouk na daljavo za gospo Bašič Jančar je napisal/a:
Kakšna je pa takale? 🤣😂😂😂😂😂😅😅😅😅
Default avatar
Pozdravljena,
Čedalje več strahu je vezanega na prihodnost, kar je normalen odziv na spremembo. Rada bi izpostavila dve stvari in upam, da vam bodo koristile. Prva je ta, da večina ljudi doživlja tesnobo zaradi služb in dohodka in precej verjetno je, da se bo družbena slika po krizi res spremenila. Sprememba pa bo zajela vse ljudi, torej se bomo morali z njo vsi spopasti. To ni nujno slabo in verjamem, da bomo videli drugačno sliko, ko bomo na sedanjo situacijo pogledali nazaj. Vsaka sprememba nas potisne v stisko, zahteva od nas drugačno razmišljanje, drugačne odnose in reakcije. Druga stvar pa je ta, da se bo vaša stiska bistveno zmanjšala, če si bosta z možem vse strahove v zvezi s tem povedala. Tako bosta pomagala sebi in preprečila, da bi v vajini družini strah zasedel večino prostora, ki bi ga posledično močno čutili tudi vajini otroci. Imate prednost, ker imate moža. V tej krizi je veliko ljudi samih in njihova stiska je morda še toliko večja. Pomembno pa se je zavedati dejstva, da se strah največkrat ne udejanji v tako veliki meri, kot ga čutimo. Bolj, ko ga predelamo, torej ubesedimo v stiku z nam bližnjo osebo, manjšo možnost imamo, da se uresniči.
Vse dobro vam želim!
***

Lidija Bašič Jančar,
terapevtka zakonske in družinske terapije

A simple act of caring creates an endless ripple.
Default avatar
Pouk na daljavo za gospo Bašič Jančar je napisal/a:

Ej ti ves kva, ti's pa tecna k drek.... dej nauc se taj ti kaj so zdej prioritete u zivlenju... ojoj a sm se zmotla kej al prov pisem..... a mas ze fleke.... dej vzam en klaritin 🤣.... se dobr da k umres ti bojo napisal kooolk si se ti lepo izrazala pa kaksen slavist si bila....
O neeeeee zdej morm pa nehat k sm ze zacela lepo knjizno pisat bols da neham.....
goveda zagamana tecna, bodi vesela da si zaenkrat ziva in zdrava pra... ca ena, ne pa da osiras eno zlato prijazno bitje ki joce nekomu pomagat!!!!!! M. R. Š!!!!
Default avatar
kokosnakubik je napisal/a:
:))) sem že jas hotla neki napisat, pa ok, ne znam tak dobro, kot si to ti naredi-a :) da zabodeš točno u sredico...pardon V sredico :)
Opozorila bi pa te, da se klaritin napiše claritin.....sem pogledala glih kar naškatlico :)))
Glihkar...glihkar...kako že...?
Default avatar
Še dobro, da smeh ne ukinjajo v teh resnih časih. In kjer ljudje nimajo polnih samoumenih ritih. Zajezili neumnosti pa tudi še niso.

V poduk, če vi tega nimate, ne pomeni, da vas tudi utesnjenost ne sreča. Morda sedaj. Potem bo pa slovnica še najmanjši problem. Ter ostalo, kar niste do sedaj poznali. Corone tudi sama ne poznam, ampak eni niti sedaj nič ne razumete.